Jasmina Založnik / Foto: osebni arhiv
Sredi oktobra so slovenska gledališča zaradi poslabšanja epidemiološke situacije zaprla svoja vrata. V želji, da bi bila prekinitev čim krajša, gledalci v rubriki Pismo mojemu igralcu sporočajo, kako zelo si vsi želimo, da bi bila prekinitev kratkotrajna, in kako nestrpno pričakujemo sleherno gledališko druženje v živo. – Gledalka Milena Lebar piše dramaturginji, teatrologinji, recenzentki in producentki Jasmini Založnik.
Jasmina Založnik / Foto: osebni arhiv
Iz udobja uradniškega miljeja iz dneva v dan z zadrego spremljam tudi boj ustvarjalk in ustvarjalcev performativne umetnosti. Svet je v pretresu in ljudje postajamo vse bolj negotovi. Ne mine dan, da ne bi pomislila tudi nate. Kako si?
Povej, a se kreativke in kreativci znate bolje spoprijeti s krizami kot tisti, ki se z umetnostjo ne ukvarjamo vsak dan? Kako shajaš? Kaj vse delaš?
Na družabnih omrežjih sem videla, da si uredila novo revijo Dialogi. Čestitam in presrečna sem, da si tako vsestransko angažirana. Pa berem, da bo CoFestival na spletu. Plesni performance v virtualnih sferah, in če ohranimo optimizem, v živo naslednje leto.
Prestavljeno na splet in v prihodnost – to je trenutna realnost. O tem boš zagotovo tudi kaj napisala, a ne? Veliko pišeš. Tvojega pisanja ena korona že ne bo ustavila! To pa ne.
Povej, kako doživljaš zaprtje hramov umetnosti? A si jokala?
A si protestirala pred Ministrstvom za kulturo? A kolesariš?
Pridi naokoli! Pridi na kozarec vina! Pridi kramljat! Pridi, da prisluhneva dobri glasbi, počakava na luno in »zapleševa z volkovi«. Tuliti znava obe dobro! To sva vadili – interaktivni performance, se spomniš?
Rada te imam.
- Milena Lebar
Vir: http://veza.sigledal.org/prispevki/pismo-dragi-jasmini-zaloznik-dramaturginji-teatrologinji-recenzentki-in-producentki