Branko Jordan / Foto: Damjan Švarc
Sredi oktobra so slovenska gledališča zaradi poslabšanja epidemiološke situacije zaprla svoja vrata. V želji, da bi bila prekinitev čim krajša, gledalci v rubriki Pismo mojemu igralcu sporočajo, kako zelo si vsi želimo, da bi bila prekinitev kratkotrajna, in kako nestrpno pričakujemo sleherno gledališko druženje v živo. – Gledalka Mojca Kolar piše igralcu Branku Jordanu.
Branko Jordan / Foto: Damjan Švarc
Prehajanje med resničnostjo in iluzijo; pobeg v drugo dimenzijo, a hkrati streznitev; gledati, poslušati, doživljati izjemne transformacije, tako čustvene kot psihološke; subtilno, pa vendar intenzivno preklapljanje med niansami kompleksnosti človeške duše in slojev naše eksistence; spoj prehajanja ene osebe v drugo z izredno jasnostjo in natančnim uvidom; biti priča notranjim bojem in kompleksnosti misli; sobivanje trdoživosti persone in mehkobe duha; preplet metafizike s fizičnim svetom; prepričljivo vdahniti življenje v like, ki nam nastavljajo ogledalo; preizpraševanje – iskanje resnice in iskanje sebe.
Vse to je razlog, da vedno in brez izjeme vem, da pod sojem odrskih luči gledam resničnega mojstra gledališke igre.
Branko, hvala!
- Mojca Kolar
Vir: http://veza.sigledal.org/prispevki/pismo-mojemu-igralcu-branku-jordanu