Pismo mojemu igralcu Kristijanu Gučku in celotnemu ansamblu SNG Nova Gorica

Avtor: Darinka Kozinc

Sredi oktobra so slovenska gledališča zaradi poslabšanja epidemiološke situacije zaprla svoja vrata. V želji, da bi bila prekinitev čim krajša, gledalci v rubriki Pismo mojemu igralcu sporočajo, kako zelo si vsi želimo, da bi bila prekinitev kratkotrajna, in kako nestrpno pričakujemo sleherno gledališko druženje v živo. – Gledalka Darinka Kozinc piše igralcu Kristijanu Gučku in celotnemu ansamblu SNG Nova Gorica.


Kristijan Guček / Foto: Peter Uhan

Življenje nas v svoji nepredvidljivosti postavlja na različne preizkušnje, v mnogotere situacije.

Zaprtost in omejevanje, odtegljaj kulturnih in drugih prireditev povzročajo, da se s hvaležnostjo spominjamo tudi že doživetega.

Bizarna opera Peter Kušter mi je zapustila neverjeten vtis (gledala sem jo dvakrat) predvsem in tudi zaradi vaše odlične nosilne vloge, v kateri ste imeli možnost pokazati paleto svojih talentov, ki za igralca pomenijo »dodano vrednost«.

Ker gledališče spremljam praktično že od srednješolskih klopi (bolj ali manj!), lahko rečem, da ste v SNG Nova Gorica vnesli neko drugačno svežino, iz mladega igralca se levite v zrelega interpreta različnih vlog, skozi katere gledalci spoznavamo širok razpon oblikovanja vlog, ki jih posamezni igralec zmore in nosi v sebi.

Sklepam, da v tem času najbrž pogrešate publiko, publika pa vse vas, ta medsebojni odnos, ki se ustvari, naelektri v dvorani, je vzajemen. Dar, ki ga ima igralec, njegov ponik v globino vloge, zahteva veliko znanja, energije in ne nazadnje tudi tistega pravega človeškega trenutka, da v vlogo dodaš košček srca, košček svoje duše. To gledalci opazimo, to razdajanje!

Dragi mladi igralec, časi so pač taki, kot so, vse mine in odteka, tudi to bo! Lahko bi preprosto zapisala, saj se bo vse še vrnilo, mogoče ne v taki obliki, kot bi si želeli, mogoče pa se rojeva nekaj novega, nekaj drugačnega, morebiti celo prelomnega, kar pred umetnika postavlja nove izzive (ne nazadnje teater nastavlja ogledalo družbi!).

Toda ta čas moramo preživeti, se soočiti z njim in delovati tako, da okoliščine ne načenjajo našega jedra, našega bistva.

Ostanite zdravi z željo, da se vsi čim prej vrnemo v gledališke dvorane, eni na oder, drugi pa v mehkobo sedežev.

 - Darinka Kozinc  


Vir: http://veza.sigledal.org/prispevki/pismo-mojemu-igralcu-kristijanu-gucku-in-celotnemu-ansamblu-sng-nova-gorica