V društvu gledaliških kritikov in teatrologov so zaskrbljeni zaradi zadnjih potez ministrstva za kulturo. Med drugim so kritični do predlagane spremembe pravilnika o strokovnih komisijah, ki po oceni društva nakazuje na visoko stopnjo koruptivnih tveganj pri delu javnih uslužbencev. Opozarjajo tudi na pomanjkanje javnega dialoga.
Sprememba pravilnika o strokovnih komisijah, ki zmanjšuje število članov na tri do pet ter hkrati omogoča članstvo javnim uslužbencem ministrstva, je za nas nesprejemljiva, so v pismu, ki so ga naslovili na kulturnega ministra Vaska Simonitija in njegove sodelavce, zapisali v društvu.
Prepričani so, da je za strokovno odločanje o razdeljevanju javnih sredstev za programe in projekte v strokovnih komisijah treba zagotoviti ustrezno reprezentativno število članov. Sedem jih je po njihovi oceni minimalno.
"Javni uslužbenci ministrstva so seznanjeni z javnimi postopki formiranja aktualnih strokovnih komisij, saj so jih pred manj kot dvema letoma tudi sami vodili. Nedolgo nazaj so bili namreč sprejeti nekateri pomembni predlogi, ki so uvajali demokratične postulate - dosedanje komisije so bile sestavljene iz petih do sedmih članov, člani so bili izključno strokovnjaki s področja, trenutne komisije pa so bile imenovane s transparentnim javnim postopkom," so poudarili v društvu. Ministrstvo zdaj vse to brez javnega dialoga suspendira, so dodali.
Menijo, da bi bilo treba članstvo v strokovnih komisijah kvečjemu povečevati. Za primer so navedli Švedsko, kjer tovrstnega dela v posamezni strokovni komisiji javne agencije za avdiovizualne in uprizoritvene umetnosti nikoli ne opravlja manj kot petnajst članov. "Prav s tem umetniški produkciji zagotavljajo predstavniški spekter strokovnih odločevalskih glasov," so izpostavili.
Predlog spremembe pravilnika o strokovnih komisijah, ki predvideva, da lahko minister v strokovne komisije imenuje največ dva člana izmed uslužbencev ministrstva, se društvu ne zdi zgolj nesprejemljiv, "ampak nakazuje tudi na visoko stopnjo koruptivnih tveganj pri delu javnih uslužbencev". Kot so pojasnili, bodo namreč o finančni podpori prijavljenim vsebinam odločali isti ljudje, ki na ministrstvu skrbijo za zakonodajne in administrativne predloge, odločajo o finančnih kvotah za posamezen poziv ali razpis in te nenazadnje tudi sami sestavljajo.
V primerih, ko bi strokovnim komisijam zagotovili minimalno kvoto, torej tri člane, kakršno predvidevajo spremembe pravilnika, bi lahko dva uslužbenca ministrstva preglasovala edinega zunanjega strokovnega člana, še opozarjajo v društvu.
Poleg nasprotovanja predlogu o spremembah pravilnika o strokovnih komisijah člani društva ostro nasprotujejo tudi prekinitvi najemne pogodbe nevladnim organizacijam s področja umetnosti in kulture, ki imajo svoje delovne prostore na naslovu Metelkova 6.
V pismu so gledališki kritiki in teatrologi še zapisali, da že desetletje opazujejo, kako si ministrstvo za kulturo z vsakim novim vodstvom vse bolj nesrečno in gotovo zapira možnosti za kakršenkoli razumen dialog s slovensko kulturno, medijsko in umetniško javnostjo. "Ne moremo se znebiti vtisa, da je ta inštitucija s serijo destruktivnih kulturnih politik, ne da bi se tega sama povsem zavedala, na precej zanesljivi poti samoukinitve," so sklenili.
Vir: http://veza.sigledal.org/prispevki/gledaliski-kritiki-in-teatrologi-kriticni-do-zadnjih-potez-ministrstva-za-kulturo