Foto: Urška Boljkovac
Sredi oktobra so slovenska gledališča zaradi poslabšanja epidemiološke situacije zaprla svoja vrata. V želji, da bi bila prekinitev čim krajša, gledalci v rubriki Pismo mojemu igralcu sporočajo, kako zelo si vsi želimo, da bi bila prekinitev kratkotrajna, in kako nestrpno pričakujemo sleherno gledališko druženje v živo. – Gledalka Andrejka Markočič Šušmelj piše plesalcema Nastji Bremec Rynia in Michalu Rynii.
Foto: Urška Boljkovac
Draga moja, letos praznujeta desetletnico ustvarjanja. V Novi Gorici smo imeli srečo, da smo vajino produkcijo De-set na velikem odru SNG doživeli, jo skupaj z vama podoživeli in se vanjo vživeli. Ljubljanska premiera v Cankarjevem domu vama zaradi višjih sil nenehno uhaja, a vem, da vama ne bo ušla. In takrat bo popolna, kot je popoln vajin ples. Gledalce osupljata, ko se vajina dvojina zlije v ednino.
Vem, da sedaj ne mirujeta, ampak že snujeta nove projekte, s katerimi nas bosta navduševala in nam predajala – ples, umetnost, ljubezen, božanskost.
- Andrejka Markočič Šušmelj
Vir: http://veza.sigledal.org/prispevki/pismo-mojima-plesalcema-nastji-in-michalu-mn-dance-company