Sredi oktobra so slovenska gledališča zaradi poslabšanja epidemiološke situacije zaprla svoja vrata. V želji, da bi bila prekinitev čim krajša, gledalci v rubriki Pismo mojemu igralcu sporočajo, kako zelo si vsi želimo, da bi bila prekinitev kratkotrajna, in kako nestrpno pričakujemo sleherno gledališko druženje v živo. – Gledalka Martina Malinovič piše slovenskim kulturnikom.
Konstrukt mestne laične poezije
v zahvalo slovenskim kulturnikom
Kdo pravi, da Slovenija majhna je dežela?!
Ko pa s svojimi kulturnimi krili skozi desetletja je blestela!
Sedaj kriza je prispela,
a ne dovolimo, da duša kulture bi uvenela.
Kdo stripe v mladosti nam je risal?
Pod slikami »Muster« se je podpisal!
Slovenski balet,
bil dočakal je 100 let,
mi pa se bojimo, da ustavil se bo svet!
Ko zjutraj vstanemo, kot bili bi sami,
nas Ivanina kofetarica z zida pozdravi,
glasbenik na radiu nas zdrami,
humorist nasmeje, pisatelj omami.
Ko Radko Polič na odru blesti,
se Sloveniji v očeh iskri,
Nace Simončič otroke nasmeji,
Milena Zupančič pa na sceno odhiti, da Poliča ulovi!
Boris A. Novak
tudi v dramaturgiji je silak.
Kdo pa je plesni prvak?
V Sloveniji plesalec je to prav vsak!
Petanova režija v oblake nas je poslala,
domačemu ljudstvu veliko dala in pomagala.
Sedaj pa vsem kulturnikom lepa hvala
in za pozdrav Ivančičeva slika v srcu je nastala.
- Martina Malina
Povezava: Konstrukt mestne laične poezije v zahvalo slovenskim kulturnikom
Vir: http://veza.sigledal.org/prispevki/pismo-slovenskim-kulturnikom