Patrizia Jurinčič Finžgar / Foto: Luca Quaia
Sredi oktobra so slovenska gledališča zaradi poslabšanja epidemiološke situacije zaprla svoja vrata. V želji, da bi bila prekinitev čim krajša, gledalci v rubriki Pismo mojemu igralcu sporočajo, kako zelo si vsi želimo, da bi bila prekinitev kratkotrajna, in kako nestrpno pričakujemo sleherno gledališko druženje v živo. – Gledalka Manica Maver piše igralki Patrizii Jurinčič Finžgar.
Patrizia Jurinčič Finžgar / Foto: Luca Quaia
Draga Patrizia!
Ekipa portala SiGledal me je povabila, naj napišem pismo »svojemu igralcu«, in moram reči, da sem takoj pomislila nate. Imela sem privilegij, da sem tvojo igralsko pot spremljala, še preden si postala poklicna igralka: Male dame, Krvava uganka za osem žensk … Ah, krasni spomini!
Ko si stopila na profesionalno pot, si takoj opozorila nase z izvirno in kakovostno avtorsko predstavo Devetsto, kjer si že pokazala svojo veliko kreativnost. Kasneje sem te občudovala v marsikateri vlogi. Najbolj se mi je vtisnila v spomin tvoja Andromaha iz Evripidove tragedije Trojanke, kjer si me ganila do solz. Pred kratkim pa si me ponovno presenetila v predstavi Stoletje muzikala, kjer si se (spet) izkazala kot odlična pevka pa tudi plesalka. Mislim, da Slovenija premore malo tako vsestranskih talentov.
Poleg tega, da si odlična igralka, si tudi izvrstna gledališka pedagoginja. Malo igralcev se zna tako približati otrokom in mladostnikom ter jih navdušiti za nastopanje! Ko smo skupaj pripravljali muzikal Zvezde pomladi, si me presenetila predvsem s svojo disciplino in smislom za organizacijo: vse si imela naštudirano in pripravljeno do zadnje minutke, zadnjega giba na odru, zadnje besede. Nič ni bilo prepuščeno naključju.
Zdaj je virus začasno ustavil tvoje nastopanje na odrskih deskah. Zaradi pandemije mi tudi še ni uspelo videti predstave Tutošomato, ki bi si jo morala ogledati že marca v Kopru, a je žal odpadla zaradi izrednih razmer.
V času spomladanskega "lockdowna" nisi mogla mirovati in si sama posnela celo zvočno knjigo, Manzonijeva Zaročenca. Kdo ve, ali nas boš tudi v tem času presenetila s kakšnim novim projektom?
No, sploh ne vem, kje dobiš energijo za vse, kar počneš. Hvaležna sem ti za vsa umetniška doživetja, ki sem jih bila deležna prek tvoje interpretacije. Pazi nase, ostani zdrava in upajmo, da te bom kmalu lahko spet gledala na odru!
- Manica Maver
Vir: http://veza.sigledal.org/prispevki/pismo-moji-igralki-patrizii-jurincic-finzgar