Foto: Peter Giodani
V Mestnem gledališču ljubljanskem (MGL) bodo v četrtek premierno uprizorili pravljični muzikal Turandot, za katerega je glasbo spisal Laren Polič Zdravič. Muzikal po libretu Jere Ivanc, ki ga režira Jana Menger podira številne stereotipe o princesah, ženski podrejenosti in pravljični ljubezni.
Foto: Peter Giodani
Kot je na novinarski konferenci uvodoma povedala direktorica in umetniška vodja MGL Barbara Hieng Samobor, je Jero Ivanc povabila, da napiše svojo različico zgodbe o pravljični morilski princesi Turandot.
Jera Ivanc je povedala, da ji je sicer pomembno naročilo za razvoj slovenske dramatike predstavljajo velik izziv in od nje terjalo veliko dela. Povedala je, da se je nekoliko zgledovala po najbolj znani Puccinijevi operi o princesi Turandot, opirala pa se je tudi na stari perzijski ep iz 12. stoletja, v katerem pa Turandot predstavlja zgolj epizodno zgodbo o morilski princesi.
Tako tudi v tokratnem muzikalu princesa Turandot (Viktorija Bencik Emeršič) ubija svoje snubce oziroma to zanjo počne rabelj, ki je nestereotipno ženska - igra ga Karin Komljanec. Vendar pa ne gre za nerazumna dejanja, pač pa za princesino odločitev, ki ima več vzrokov, sta poudarili tako Jera Ivanc kot dramaturginja Eva Mahkovic.
Turandot snubce postavlja pred preizkušnje - ubijalske avtomate in nerešljive uganke - zato, ker želi najti človeka, ki ji bo kos. Obenem je Jera Ivanc ohranila tudi motiv, ki ga je uporabil že Puccini: maščevanje svoje prednice, ki jo je na poročno noč mož posilil in umoril.
Avtorica libreta se je veliko ukvarjala tudi s koncem, ki se pri večini zgodb o princesi Turandot konča z njenim zlomom v objemu moškega, kar za današnji čas pomeni uklon patriarhalnim vzorcem, je menila. To je Jera Ivanc "rešila" s predzgodbo mladega para, katerega ljubezen ni bila sprejemljiva, ker je bila ona princesa, on pa revni nihče. Po 20 letih v eni noči princesa spozna tujca, ki ji ponudi priložnost, da ugotovi, kdo je.
Avtorsko glasbo za muzikal je ustvaril Polič Zdravič, ki je poudaril, da je nastal gotsko-neoklasičen rock muzikal, ki se spogleduje tako z opero kot z rockom in celo metalom. Glasba v muzikalu, ki ga avtor glasbe razume kot pravljico z bojem med svetlobo in temo, nastopa zlasti v funkciji čustvenega spomina protagonistke, maščevanja in preteklih spominov zaljubljencev.
Predstavo, v kateri so po besedah dramaturginje Eve Mahkovic enako pomembni beseda, glasba in gib, je režirala Jana Menger, ki se je prvič srečala z muzikalom. Kot je povedala, se je morala odpovedati koreografiji, ki jo je zaupala Maji Delak, sicer pa o predstavi ni želela govoriti, ker "bo ladja v pristanišču pristala šele v četrtek".
V vlogi Kalifa nastopa Gregor Gruden, ki se je strinjal z drugimi, da muzikal odpira vprašanja osebne rasti. Podobno je povedala Viktorija Bencik Emeršič, ki predstavo razume kot zgodbo o ženski, ki ne sprejema stereotipov družbe, ter kot pripoved o zrelem sobivanju med moškim in žensko, ki temelji na spoštovanju in sprejemanju različnosti.
Za kostume je poskrbela Bjanka Adžić Ursulov, za sceno pa Niko Novak.
Vir: http://veza.sigledal.org/prispevki/v-mgl-muzikal-turandot-s-sodobnimi-vprasanji-o-sobivanju-in-ljubezni