Foto: Pixabay
Ob koronavirusu, ki je nekaj mesecev ustavil kulturne prireditve, se zastavlja vprašanje, kako bo z izvedbo programov, ki so v tem času umanjkali v javnih zavodih, in posledično z zanje predvidenimi finančnimi sredstvi iz proračuna. Zavodi si prizadevajo izvesti programe še v tem koledarskem letu in s tem ohraniti raven sofinanciranja v prihodnje.
Foto: Pixabay
Na morebitno vračanje sredstev v proračun opozoril direktor Festivala Ljubljana
Na vračanje sredstev v proračun v primeru, da program ni izveden, je na eni od novinarskih konferenc opozoril direktor in umetniški vodja Festivala Ljubljana Darko Brlek, ki se je prav tako soočil z odpovedovanjem in predstavljanjem napovedanih dogodkov letošnjega mednarodnega poletnega festivala.
Eden od njih je muzikal Lolita, ki ga v Ljubljano iz Sankt Peterburga niso mogli pripeljati zaradi odpovedane zračne linije. Vendar Brlek vztraja, da ga bo do konca leta mogoče videti v Cankarjevem domu. Razlog, da ga želi izvesti še v tem koledarskem letu, je tudi finančne narave.
"Za ta dogodek imamo sredstva in če jih ne porabimo, gredo nazaj v integralni proračun in seveda imamo naslednje leto nižje startno izhodišče," je pojasnil Brlek. Po njegovih besedah ta finančna slika velja v javni sferi ne glede na to, ali gre za lokalno ali državno skupnost.
V javnih zavodih si prizadevajo izvesti program in ohraniti raven sofinanciranja
"Če bi gledali, kaj je racionalno, potem letošnjega festivala sploh ne bi bilo," je povedal Brlek, ki je večkrat poudaril, da je bil tempo njihovega dela zaradi trenutnih razmer hitrejši kot običajno. Podobno je povedala tudi direktorica Muzeja novejše zgodovine Slovenije Kaja Širok.
"Kar smo si zadali, bomo tudi končali. Izvedli bomo celoten program, tako kot je bil oddan in potrjen. Tisto, kar smo lahko premaknili, dopolnili ali preoblikovali, smo naredili v isti masi denarja, ki je bila zagotovljena z načrtom dela." Po njenih besedah gre v tem primeru za načine dela in iskanje dodatnih možnosti za izpeljavo programa.
"Seveda bo vsak javni zavod imel manko v tistem delu, kjer je zagotavljal lastna sredstva. Na kakšen način bo to pokril, je odvisno od namembnosti zavoda. Ni lahko, ker jasno je, da lastnih sredstev ne bomo imeli in jih tudi ne moremo imeti, saj smo bili tudi odškodovani, ker smo bili iz prve faze postavljeni v rumeno cono, ne da bi kdorkoli z NIJZ sploh naredil kakršnokoli strokovno analizo, ali so res vsi kulturni zavodi deležni rumene cone. Mimogrede, noben market ali trgovina nista bila nikoli postavljena v rumeno cono," je poudarila direktorica.
Za izpeljavo programa si zavodi prizadevajo, ker se jim v nasprotnem primeru podre sistem. "Podre nam celoten proračun za naslednja leta, istočasno pa se vsak javni zavod bori za to, da bi ohranil kakovost, ime in zaupanje obiskovalcev," je pojasnila Kaja Širok. Je pa po njenih besedah težje, ker imajo veliko več dela.
"V veliki večini smo doslej stisnili zobe in izvedli velik del načrta, ampak na škodo marsikatere druge stvari. Največ smo utrpeli pri pedagoških programih in šolah. In to, da ne dovolijo ali ne vejo, ali lahko šole hodijo v muzej ali ne in jim je najlažje reči, da ne smejo, je neresno in nekompetentno," je še dodala direktorica.
Razmere narekujejo iznajdljivost
Ker trenutne razmere narekujejo iznajdljivost, so denimo v Prešernovem gledališču Kranj po besedah direktorice Mirjam Drnovšček spomladansko premiero Škofjeloškega pasijona prestavili na jesen, dve manjši predstavi združili v eno večjo, zaradi omejitev pri sprejemanju občinstva pa bodo uprizoritve večkrat ponovili.
V SNG Maribor denimo pa so glede na finančni program izvedli vse predstave oziroma premiere, ki so bile načrtovane, le da jih niso mogli realizirati v celoti.
"To pomeni, da moramo predstave, ki bi jih morali odigrati ob koncu lanske sezone v maju in juniju, igrati sedaj in tudi večje število jih moramo odigrati, ker se je glede na socialno distanco število obiskovalcev precej zmanjšalo," je povedal direktor Danilo Rošker. Predstave v novi sezoni do konca koledarskega leta pa po njegovih besedah že pripravljajo in bodo vse tudi realizirane pod novimi okoliščinami in z namenom, da ohranijo visoko umetniško raven in spet pritegnejo občinstvo.
Vračanje sredstev v proračun v primeru nenamenske porabe določa zakon o javnih financah
Da morajo prejemniki proračunskih sredstev, torej tudi javni zavodi v kulturi, sredstva, ki so jim bila odobrena, porabiti namensko ali v nasprotnem primeru vrniti v proračun, določa zakon o javnih financah. Kot so pojasnili na ministrstvu za finance, je podlaga za to sklenjena pogodba, naročilnica ali druga listina, iz katere so razvidne obveznosti. Se pa k temu lahko sklene tudi aneks v primeru, da bi se dejavnost izpeljala v drugem časovnem obdobju oziroma obsegu.
O zmanjšanju sredstev v primeru, da zavod ni v celoti uresničil programa dela za preteklo leto, na ministrstvu za kulturo ugotavljajo na podlagi poročil zavodov. V primeru, da bi morali sredstva vračati, pa bi se ta nakazala v integralni državni proračun na posebne proračunske postavke pri finančnem ministrstvu.
Vir: http://veza.sigledal.org/prispevki/javni-zavodi-v-kulturi-v-prizadevanjih-po-ohranitvi-kakovosti-in-sofinanciranja