Gledališče Glej danes obeležuje 50. obletnico prve premiere, drame Kaspar Petra Handkeja, ki je nastala pod okriljem tedanjega eksperimentalnega teatra s statusom društva. Delovanje Gleja je tekom desetletij zaznamovalo več umetniških vodij in številni mladi upi, ki so danes priznani gledališki umetniki. Ob jubileju v Gleju že zrejo v prihodnost.
Eksperimentalno gledališče Glej je v začetkih s profesionalnim zamahom popeljalo naprej drugi val gledališkega eksperimenta. "Srž ideje delovanja gledališča v 70. letih so bili fleksibilnost, hitrost realizacije idej ter težnja po večji teatraličnosti in avtonomiji, je Primož Jesenko zapisal v monografiji, ki je izšla ob 40-letnici Gleja. Glavni pobudniki ustanovitve gledališča so bili Lado Kralj, Zvone Šedlbauer in Dušan Jovanović.
Kot je v monografiji zapisala Andreja Kopač, nato 80. leta delovanja gledališča "v grobem zaznamuje relativno veliko število individualnih gledaliških praks in novo obdobje 'igrane dramatike'". V 90. letih je bila po zapisu Marine Gumzi ena od ključnih novosti poteza, da so v Gleju k ustvarjanju povabili tedaj popolnoma neznane gledališke ustvarjalce, kot so bili Iztok Kovač, Matjaž Pograjc in Tomaž Štrucl, gledališče pa se je v tem obdobju začelo odpirati tudi za tuja sodelovanja in gostovanja. Začetek novega tisočletja pa je v Gleju po besedah Zale Dobovšek minilo v znamenju kritičnega zrcaljenja aktualnih družbenih silnic ter umetniških tendenc.
V Gledališču Glej so letošnjo 50-letnico naznanili že v začetku leta, kljub novemu koronavirusu pa so doslej jubilej uspeli obeležiti s tremi okroglimi mizami, ki so jih pripravili v sodelovanju s Slovenskim gledališkim inštitutom (Slogi). Po zgoraj omenjeni obsežni monografiji so se ob pol stoletja delovanja v Gleju odločili, da bodo pregled svojega dela nadgradili s publikacijo, ki bo predstavila premike v Gleju v minulem desetletju. Pripravlja jo Maja Šorli, izšla bo oktobra.
V gledališču so spomnili, da je bilo med ključnimi premiki zadnjega desetletja to, da so se začeli bolj odpirati tujim obiskovalcem s programom Glej, čez mejo! in s festivalom Prelet, ki je zastavljen na vsebinskih temeljih t. i. showcasa z namenom mednarodnega preboja. Prelet se je sicer v zadnjem letu prelevil v platformo več producentov Trigger. Zagnali so tudi projekt podnaslavljanja produkcij Glej, v angleščini.
V letu 2013 so uvedli nov vsebinsko-produkcijski program Glej, Rezident!, veliko pa so delali na pridobivanju novih občinstev in na aktivnem povezovanju z drugimi akterji na neodvisni uprizoritveni sceni, kar je denimo rezultiralo v abonmaju Transferzala. Posebno pozornost so v okviru kulturno-umetnostne vzgoje namenili tudi marginaliziranim skupinam.
Sicer se Glej v zadnjih letih vse bolj usmerja v iskanje novih upravljavskih modelov, je pa tudi prva gledališka hiša pri nas, ki je leta 2017 ukinila funkcijo umetniške vodje ter ga nadomestila s horizontalno organiziranim umetniških svetom.
Oktobra v Gleju v partnerstvu s Slogijem, Revijo Amfiteater in AGRFT pripravljajo tudi veliki mednarodni simpozij z naslovom Skupnost deluje! Sodobni pristopi v gledališču. Teden prej bodo s Slogijem izvedli še zadnjo od načrtovanih okroglih miz na temo družbeno angažiranega gledališča, v juniju pa sta 50-letnico gledališča zaznamovali tudi razstavi na prostem.
V Gleju se sicer že ozirajo v prihodnost. Kot so navedli, bodo njihove osnovne usmeritve do leta 2023 in naprej: trajnostni in dolgoročni razvoj umetnika, odpiranje prostora prihajajočim avtorjem in raziskava novih gledaliških pristopov in form s posebnim fokusom na sodobne tehnologije ter razvoj novih metodologij gradnje občinstva s fokusom na mladih.
Vir: http://veza.sigledal.org/prispevki/mineva-50-let-od-zacetka-delovanja-gledalisca-glej