Foto: Pixabay
Nacionalni svet za kulturo je v ponedeljek razpravljal o kulturi v času med epidemijo in po njej ter o poti do oblikovanja novega nacionalnega programa za kulturo. V NSK ugotavljajo, da se kulturni sektor še dolgo ne bo postavil na noge. Seje se je udeležil tudi minister za kulturo Vasko Simoniti, ki je predstavil smernice kulturne politike.
Foto: Pixabay
V NSK so v poročilu po ponedeljkovi redni seji zapisali, da se zavedajo, da bo položaj t.i. kulturnega in kreativnega sektorja vsaj nekaj let izjemno občutljiv, saj po koronakrizi še dolgo ne bo deloval s polnimi kapacitetami. Zato podpirajo vsa prizadevanja in ukrepe po ohranjanju delovnih mest in programov v tem sektorju. Med drugim predlagajo, da bi država subvencionirala bone za obisk kulturnih prireditev ali za nakup knjig, revij, časopisov in nosilcev zvoka.
Obenem ugotavljajo, da se je v času epidemije novega koronavirusa razlika med kulturo in drugimi sektorji, denimo turizmom, pojavljala že na ravni poimenovanja. Kot so pojasnili, so krizni ukrepi pri kulturi poimenovani kot pomoč kulturi, pri nekaterih drugih panogah pa kot ohranjanje delovnih mest.
Seje se je udeležil tudi minister za kulturo Simoniti, ki se je sicer z dvema predstavnikoma sveta prvič sestal že 20. aprila, ko zaradi epidemije novega koronavirusa izvedba formalne seje še ni bila mogoča. Na aprilskem neformalnem srečanju je NSK ministru predlagal pet ukrepov za področje javnih zavodov in sedem za področje nevladnih organizacij ter samozaposlenih v kulturi, piše v poročilu.
Simoniti je v ponedeljek dejal, da je bilo prvo obdobje njegovega ministrovanja pod vplivom težkih okoliščin, ko je zaradi zaščite zdravja oziroma protikoronskih ukrepov obstala vsa Slovenija, z njo pa tudi velik del slovenske kulture. Povedal je, da je bila na področju kulture povzročena škoda, ki pa po njegovem mnenju "morda celo ni tako velika, kot se marsikje poudarja", so njegove besede povzeli v NSK. Kot je dodal, si bo prizadeval, da bi bila v nadaljevanju škoda čim manjša.
Člane NSK je minister seznanil tudi z nekaterimi smernicami kulturne politike. Te zadevajo reševanje prostorske infrastrukture obeh arhivov - v Ljubljani in Mariboru, gradnjo nove Nacionalne in univerzitetne knjižnice ter reševanje prostorske problematike ljubljanske Drame. Izpostavil je še, da je v pripravi zakon o vlaganjih v kulturo, v okviru katerega se bo reševalo tudi spodbujanje pokroviteljstva in donatorstva, ter zakon o samozaposlenih v kulturi.
Simoniti si bo prizadeval tudi za realizacijo zakona o zagotavljanju sredstev za določene nujne programe RS v kulturi oz. t.i. zakon o kulturnem evru, kar zelo podpira tudi NSK. Poleg tega so člani sveta poudarili, da je kulturo treba čimbolj učinkovito vključiti tudi v razvojne politike v prihodnji finančni perspektivi.
Seje se je na povabilo NSK udeležil profesor ekonomije Marko Jaklič, ki je tudi član posvetovalne skupine za pripravo vladnih kriznih ukrepov. Po njegovih besedah "zategovanje pasu" trenutno ni pravi ukrep za izhod iz krize oziroma za reševanje javnih financ, zato tovrstnih ukrepov ne priporoča za področje kulture. Obenem je Jaklič opozoril na "delikatno desetletje, ki je pred nami, ko ne bo pomembno samo to, da investiramo, temveč da to počnemo preudarno".
Po Jakličevem mnenju je za prihodnost kulture pomembno intenzivnejše medresorsko sodelovanje in povezovanje sektorja z ostalimi dejavnostmi, predvsem z gospodarstvom, izobraževanjem in znanostjo. Jaklič kulturo vidi kot pomemben segment v razvoju slovenske družbe, in sicer tudi v luči njenih ekonomskih učinkov, na kar med drugim opozarja pravkar objavljena Statistična analiza stanja kulturnega in kreativnega sektorja v Sloveniji 2008-2017, še piše v poročilu NSK.
Vir: http://veza.sigledal.org/prispevki/nsk-na-seji-o-kulturnem-sektorju-med-in-po-epidemiji