Foto: Matej Povše
V Slovenskem mladinskem gledališču (SMG) bodo v sredo premierno uprizorili avtorski projekt Gejm, ki preizprašuje vlogo in odgovornost Slovenije ter njene mejne politike do ljudi na begu. Kljub pravnim okvirom je realnost drugačna, zgodbe pa veliko krutejše, kot si mogoče kdo predstavlja, je na novinarski konferenci povedal režiser Žiga Divjak.
Foto: Matej Povše
Gejm, iz angleške besede game (igra), so tisti, ki so v upanju po boljšem življenju prehodili pol sveta, poimenovali zadnjih 100 kilometrov poti do EU. Pot, ki so jo prepešačili, da so prišli do Bosne in Hercegovine, bi po Divjakovih besedah lahko bila tema posebne predstave, pričujoča pa se posveča tem zadnjim kilometrom. Zanjo so opravili raziskavo pri različnih organizacijah in se podali do ljudi na terenu v Veliko Kladušo in Bihać.
Po mnenju Maje Ave Žiberna, ki je pomagala pri raziskavi, bi se moral vsakdo, zlasti pa poslanci, na lastne oči prepričati, kako živijo begunci v BiH - "daleč od oči, daleč od srca in daleč od razuma". V Bihaću po njenih besedah obstajata dva vzporedna svetova migrantov in domačinov, ki zaenkrat še spodobno sobivata. Prvi so odvisni od prostovoljcev in dobrih sosedov. Da to še vedno obstaja, je po njenih besedah grozljivo. Kot je dodal igralec Primož Bezjak, bi nekdo, ki bi pol dneva preživel v tem okolju, spremenil mnenje, tudi o "retoriki, da gre za ekonomske migrante".
"Zgodbe se dogajajo v naši bližini," je povedal Divjak, ki je prepričan, da se politika tega dobro zaveda, a si zatiska oči. "Verjetno je neprijetno zreti v odločitev, ki je politično abstraktna." Tudi Slovenija se po njegovem mnenju dobro zaveda, v kaj pošilja ljudi, ko jih odda Hrvaški. Argumenta, kot je "mi smo opravili svoje", po njegovem prepričanju ni mogoče sprejeti, ignorirati prošnje za azil pa se mu zdi nasilje. Čeprav ministrstvo za notranje zadeve trdi, da upoštevajo vse prošnje, statistični podatki po Divjakovih besedah kažejo drugače.
Kot je povedal direktor SMG Tibor Mihelič Syed, je naivno misliti, da če obstaja nek jasen okvir za azilne postopke, da le občasno prihaja do anomalij. Predstava po njegovih besedah jasno pokaže, da je spoštovanje človekovih pravic, h katerim naj bi bile zavezane države, tudi Slovenija in Hrvaška kot članici EU, zgolj črka na papirju in da obstaja precej bolj sprevržen sistem, o katerem obstaja celo politični konsenz. Delovanje nevladnih organizacij, ki so še nedavno pomagale tem ljudem, pa je zdaj takorekoč onemogočeno.
Predstava je nastala v okviru projekta Nova pošta v koprodukciji z zavodom Maska. Po oceni direktorja Janeza Janše jo bodo mnogi videli kot nadaljevanje projekta 6, v katerem se je Divjak ukvarjal s problematiko beguncev na primeru dijaškega doma Kranj. Tokratna je sicer zastavljena mednarodno.
Poleg Bezjaka bodo v njej nastopili Maruša Oblak in Vito Weis ter kot gosta Sara Dirnbek in Matej Puc. Dramaturška sodelavka je bila Katarina Morano, scenograf Igor Vasiljev, kostumografinja Tina Pavlović, za glasbo pa je poskrbel Blaž Gracar. Uprizarjali jo bodo v spodnji dvorani SMG.
Vir: http://veza.sigledal.org/prispevki/v-smg-avtorski-projekt-o-vlogi-in-odgovornosti-slovenije-do-ljudi-na-begu