Foto: Pixabay
Predstavniki kulturnikov, združeni pod geslom Ostanimo v družbi najboljših, so danes predstavili skupno javno pismo o smiselnih ukrepih in pristopih za oživitev in vzdrževanje tega sektorja. Kot je poudarila Inga Remeta iz društva Asociacija, ima kultura velik multiplikativni učinek, obenem je javno dobro, za katerega si moramo prizadevati. Predsednik Kolegija direktorjev slovenskih gledališč Uroš Korenčan je predstavil situacijo v gledališčih.
Foto: Pixabay
Epidemija nas je že in nas še bo prizadela - gospodarsko, družbeno in osebno. A hkrati je kriza priložnost, da se v prihodnost zavihtimo s premišljenimi in odločnimi potezami, tudi na področju kulture, piše v pismu, ki ga je podpisalo več kot 40 krovnih organizacij v kulturi.
Kot so zapisali, so številne evropske države že napovedale poteze, ki jasno kažejo, da razumejo kulturo kot ključen gradnik sedanjosti in prihodnost, nekatere so za blažitev posledic epidemije tudi že napovedale dodatne investicije v kulturo.
Kultura, kot poudarjajo, pozitivno učinkuje na vse elemente sodobne družbe. Ekonomsko gledano beleži enega najvišjih multiplikativnih učinkov, saj se vloženi evro v kulturo večkratno pomnoži in se ta sredstva v gospodarstvo vračajo, poleg tega ima pozitivne psihosocialne efekte.
V pismu opozarjajo, da je proračun ministrstva za kulturo, ki je bil še v letu 2009 vreden 214 milijonov, zaradi zategovanja pasu v času finančne krize izgubljal bistveno več od večine ostalih ministrstev. V letu 2020 še vedno ni presegel 200 milijonov in tudi zato jih skrbijo nekatere napovedi, da se bo vlaganje v kulturo zmanjševalo.
Kot je na novinarski konferenci v CUK Kinu Šiška, ki jo je bilo mogoče spremljati preko neposrednega prenosa, poudarila Inga Remeta, je aktualna kriza pokazala vse potenciale kulture. Statistike pričajo o množičnem ogledu kulturnih digitalnih vsebin, kultura nam je pomagala prebroditi krizo ter ohranjati pozitivnega duha.
Predsednik Kolegija direktorjev slovenskih gledališč Uroš Korenčan je predstavil situacijo v gledališčih. Kot je povedal, so gledališča trenutno v fazi hibernacije, ob tem se zavedajo, da bodo njihova vrata ostala zaprta dlje kot marsikatera druga. Tudi ko se bodo odprla, seveda ne bodo odprta ne enak način.
Po njegovih besedah so tudi že oblikovali delovno skupino, ki bo pripravila protokole delovanja v danih razmerah - tako varnega dela gledaliških delavcev, kot tudi za gledališke dogodke in prireditve na prostem ter nazadnje še za zagon predstav v zaprtih prostorih. Opozoril je, da so gledališča v aktualni gledališki sezoni 2019/2020 izgubila produkcijsko najbolj ustvarjalne mesece. Glede ustvarjanja lastnih prihodkov pa je vprašljiv tudi preostanek leta. Izpostavil je tudi primer dobre prakse v primeru Gledališča Koper, ki je zelo odvisno od lastnih prihodkov. Koprska občina se je odločila za dodatno financiranje zaradi posledic epidemije.
Tomaž Simetinger iz Zveze kulturnih društev Slovenije je med drugim opozoril na pomanjkanje usklajenosti na nacionalni in lokalni ravni na področju društev. Po njegovih besedah je v nadaljevanju tudi pomembno, da bodo znali kulturniki preseči merjenje moči med posameznimi sektorji in enotno nastopati nasproti odločevalcem. "Če je bila kultura tista, ki je v času krize na široko vstopala skozi naša vrata za blažitev krize, je zdaj kultura tista, ki potrebuje podporo odločevalcev," je poudaril.
Tudi po besedah glavnega tajnika sindikata Sviz Branimirja Štruklja je ključno, da se najprej odrečejo "medsebojnemu kanibalizmu" in da skupaj dosežejo, da se povečajo sredstva za kulturo ter da se obrne trend marginalizacije kulture. Pri tem je pomembno, da stopijo najprej v bran najšibkejšemu členu, to je prekarcem.
Direktor Kina Šiška Simon Kardum je opozoril, da bo treba premisliti o novih estetskih formatih na vseh področjih, zlasti pa na gledališkem in koncertnem področju. Oblast je pozval, naj pomaga kulturnemu sektorju ne le z javnimi finančnimi sredstvi in navodili, saj lahko naredi mnogo več, tako kot to počne na področju gospodarstva. Na ministra za kulturo Vaska Simonitija pa je naslovil prošnjo, naj spiše osnutek Nacionalnega programa za kulturo.
Vir: http://veza.sigledal.org/prispevki/rezi-v-kulturo-zavoljo-njene-vloge-po-mnenju-kulturnikov-niso-sprejemljivi