Evropske države z ukrepi za obvladovanje posledic pandemije koronavirusa v kulturi

Avtor: STA

V zavodu Motovila so v času razmaha novega koronavirusa, ki hromi tudi ustvarjalce v kulturi, zbrali primere dobrih praks z Evrope, kako z raznovrstnimi ukrepi obvladovati posledice pandemije v tem sektorju. Po njihovih podatkih je sedem držav sprejelo specifične sektorske ukrepe, 20 pa splošne ukrepe, ki zadevajo kulturni in ustvarjalne sektorje.


Foto: Pixabay

Pri zavodu Motovila, ki izvaja dejavnosti Centra Ustvarjalna Evropa v Sloveniji, so zaenkrat zbrali podatke iz 22 držav članic programa Ustvarjalna Evropa. Kot piše na spletni strani zavoda, sej jih je večina ob razmahu koronavirusa takoj odločila za administrativne ukrepe, ki bodo izvajalcem že odobrenih projektov in programov na področju kulture omogočili, da lahko načrtovane dejavnosti prilagodijo, prestavijo ali celo odpovejo, a zato ne bodo sankcionirani oziroma bodo podporo ohranili.

Hkrati po evropskih državah tako ministrstva za kulturo in druge resorne institucije na ravni države, regije ali mesta kot tudi različna krovna združenja intenzivno zbirajo podatke glede obsega in vrste posledic na terenu, da bodo lahko oblikovali še dodatne ukrepe, namenjene kulturnemu in drugim ustvarjalnim sektorjem.

Nekatere države so po pisanju Motovile posebne ukrepe v pomoč kulturnikom že vzpostavile. Gre za posebne krizne sklade, s pomočjo katerih lahko hitro in takoj s finančnimi subvencijami pomagajo zlasti umetnikom in drugim samozaposlenim v kulturi.

Med primeri navajajo Avstralijo, kjer tovrstno pomoč kolektivne organizacije nudijo svojim članom - npr. za področje glasbe bo na voljo reševalni sklad, ki vreden milijon evrov, vzpostavljen je tudi že sklad za filmske ustvarjalce. V nemški zvezni deželi Severno Porenje-Vestfalija pa so zagotovili pet milijonov evrov za poseben sklad, namenjen kulturnim delavcem, ki ostajajo brez dohodkov: izplačala jim bo enkratno podporo v znesku 2000 evrov.

V sosednji Madžarski je nacionalni kulturni sklad sprejel sklep, v skladu s katerim bodo ustrezno prilagodili oz. spremenili pogodbe, da bodo kulturne organizacije lahko odložile načrtovane dejavnosti in kljub temu ostale upravičene do sredstev. Pri Motovili so izrazili navdušenje nad hitrim in celostnim odzivom hrvaškega ministrstva za kulturo, ki je ustanovilo krizni sklad. Ta bo zagotavljal finančno podporo za likvidnost delujočih v kulturnem in ustvarjalnih sektorjih, ki ostajajo brez vseh prihodkov zaradi omejitve zbiranja, odpovedi dogodkov in zaprtih kulturnih prizorišč.

Predstavili so tudi instrument operativnega jamstvenega sklada za kulturne organizacije in podjetja na tem področju, ki ga je ob razmahu koronavirusa pripravil Katalonski inštitut za kulturna podjetja v sodelovanju s Katalonskim inštitutom za finance. Posojila iz tega sklada bodo namenjena financiranju zaposlenih v kulturi, ki zaradi izrednih razmer potrebujejo premostitvena sredstva, da ohranijo likvidnost poslovanja. Znesek posojil se bo gibal od 20.000 do 300.000 evrov z dobo odplačevanja do pet let.

Med primeri dobrih praks so pri Motovili navedli tudi možnost vzpostavitve strokovne skupine, ki lahko preuči in predlaga krizne ukrepe za kulturni sektor, kot so to storili na Norveškem. Skupina od kulturnih organizacij zbira odzive in informacije o dejanskem stanju in s pridobljenimi podatki prispeva k argumentiranemu dialogu z ministrstvom za kulturo, med drugim piše na spletni strani zavoda.


Vir: http://veza.sigledal.org/prispevki/evropske-drzave-z-ukrepi-za-obvladovanje-posledic-pandemije-koronavirusa-v-kulturi