Foto: Arhiv LGL
Od leta 2003 na pobudo svetovnega združenja lutkarjev UNIMA 21. marca obeležujemo svetovni dan lutk. Avtorica letošnje slovenske poslanice je Nika Bezeljak, režiserka, avtorica, producentka in pedagoginja.
Foto: Arhiv LGL
Rada imam posebne dneve. Posebni dnevi in prazniki imajo naslove. Pod temi naslovi nam namigujejo čemu lahko posvetimo malo več časa, nekaj globljih misli, nekaj pozornosti onim s katerimi si ta poseben dan delimo. Rojstni dan, premiera, praznik, mednarodni dan tega in onega ... Zdaj je že kar velika inflacija teh posebnih dni. Ampak jaz sem ta posebni dan, ta dogovor, da je danes posebni dan za lutke in lutkovno umetnost, razumela skrajno pomembno, brez inflacije - z visoko vrednostjo. Rada imam dogovore. Ker, da smo se nekaj dogovorili, smo se morali pogovarjat. Morali smo se srečat, morali smo delit, morali smo se ne strinjat in se potem strinjat. V nečem smo se združili. Nismo samo ubogali, nismo samo sprejeli, nismo samo ukazali in odredili. Staknili smoglave, kjer je vsaka razmišljala. In v tem izrednem času, kjer moramo veliko ubogat, se moramo opomnit, da smo se tako zmenili in da se strinjamo. V tem času moramo veliko zahtevat od sebe, ko razmišljamo, ko se odločamo in moramo se potrudit, da znamo poslušat, zaupat, delit.
Gledališču od nekdaj zaupam. Polno je laži, pretvar, prevar in skrivanj in totalno nevredno zupanja. Ampak je tudi polno dogovorov, struktur, staknjenih glav, srečanj, poslušanja, zaupanja, deljenja, odločitev. Ni nujno, da zaupam čisto vsaki predstavi in vsakemu ustvarjalcu in vsakemu odločevalcu in vsakemu gledalcu in vsakemu oblikovalcu mnenj... Ampak gledališču pa! Umetnosti. Rada imam etimologijo te besede, ker ima v sebi 'umetno', ki izhaja iz 'umeti', nekaj znati in nekaj narediti z znanjem. Terja torej misel. Misel terja napor. Napor pa je delo. Ampak misel še ni gledališče, ker nimaš v tem primeru kaj 'gledat-' čeprav '-išče'. Torej je potrebno še malo napora, iz te misli je treba nekaj naredit, da bo kaj za videt. Pokazat tisto, kar si 'našel' ali skupaj 'iskal'. Ta fini miselni material postane konkreten, težek, pomemben, ima obliko, glas, barvo, smer gibanja ... Abstraktno postane konkretno in specifično. Zastrašujoče odgovorno delo. Misel je lahko sila banalna, ko postaja konkretna. Lahko je tudi sila nevarna. Lahko je tudi sila blagodejna, seveda. Vedno izraža stališče. In ko se spreminja v dejanje, je to stališče jasnejše. Jasnejše od besed.
Vsaka guba na blagu, vsaka senca na konturi obraza, vsak zareza v lesu, vsaka kombinacija barv, vsak ekstremno upognjen vrat, predolga roka, izbrana okrogla oblika, počasen premik, glasen zvok, usmerjen pogled, mehek material, premor, poskok, tema ... Vsaka konkretizacija je sestavljena iz misli in odločitve. Četudi hipne. Nabor sredstev kako to misel izrazit in konkretizirat je v lutkovnem svetu tako bogat, da mi kar zastane dih. Bolj kot je ideja abstraktna, bolj mora postat konkretna – in potem je zopet abstraktna. To me navdušuje! Lutkovna umetnost je lepa, estetska, poetična. In skrajno banalna, neločljivo vezana na materialno, na omejitve in na natančnost. Rada imam strukture in dogovore, rada imam gledališče. In res obožujem lutke!
Ta hip sem v središču pandemije koronavirusa. Pred kratkim sem bila v središču problemov sodobnega kolonialistično-neoliberalnega zahodnjaško-superiorno-razdejanega Bližnjega vzhoda. V obeh središčih sem in se centriram na misel – in njeno konkretizacijo. Animiram misel, odnos, in skupen premislek. Vdahnimo življenje v tisto, kar se bomo skupaj dogovorili, da mora oživeti in živeti. Posebej na ta poseben dan, ko tem razmislekom lahko posvetimo malo več časa in se spomnimo v čem se strinjamo ali s čim in v čem se še ne – pa dajmo spet staknit glave, se pogovorit, razmislit, se zmenit in potem naredit!
Nika Bezeljak
Vir: http://veza.sigledal.org/prispevki/slovenska-poslanica-nike-bezeljak-ob-svetovnem-dnevu-lutk-2020