Foto: Nada Žgank
Avtorski kolektiv Beton Ltd., ki ga sestavljajo Katarina Stegnar, Primož Bezjak in Branko Jordan, so v četrtek v newyorškem gledališču La MaMa za ameriško občinstvo premierno uprizorili prvi gledališki projekt iz tako imenovanega nemškega cikla z naslovom Ich kann nicht anders. Na gostovanju bodo Beton Ltd. še do nedelje.
Foto: Nada Žgank
Beton Ltd. sestavljajo aktivni člani skupine Betontanc, ki jo je v začetku 90. let minulega stoletja ustanovil režiser Matjaž Pograjc. Katarina Stegnar, Primož Bezjak in Branko Jordan so prvi skupni avtorski projekt Tam daleč stran (Uvod v ego-logijo) pod imenom Beton Ltd. ustvarili septembra 2010 v produkciji zavoda Bunker.
Prvo newyorško gostovanje skupine Beton Ltd. se je začelo v četrtek in bo potekalo do nedelje. Četrtkove razprodane predstave v dvorani La MaMe se je med drugimi udeležila slovenska veleposlanica pri ZN Darja Bavdaž Kuret, ki je izvajalcem čestitala in jim zaželela še več uspehov v prihodnje.
V predstavi Ich kann nicht anders kolektiv Beton Ltd. predstavlja nek prostor, v katerem občinstvo voajersko spremlja izbrane intimne trenutke treh oseb z muhastimi medsebojnimi odnosi in dialogom, ki je intimen, banalen, na trenutke prostaški in v celoti pač normalen za medčloveške odnose. Uprizoritev zajema teme od filozofije, terorizma, spolnosti, hrane, družbenih ureditev in vsega kar lahko v takšnem okolju pride na dan vključno s preveliko količino zaužite hrane in vina.
Predstava Ich kann nicht anders je za La MaMo prva v drugem delu sezone 2019/2020. "To je projekt, ki smo ga ustvarili pred štirimi leti. Gre za nemški cikel. Predstava govori o treh ljudeh, ki so se zaprli v bunker - lahko je kaj drugega - in na nek način reagirajo na to, kar se trenutno dogaja. Predstavo smo začeli delati prav v New Yorku, ko smo prišli na enomesečno rezidenco," je povedal igralec Primož Bezjak.
Predstave po Bezjakovih besedah v kolektivnem duhu ustvarjajo vsi trije: "Kar zadeva osnovne performativne funkcije smo scenaristi, režiserji in tudi igralci."
Igralci med predstavo nihajo od prijaznega konsenza o temah na dnevnem redu do krize srednjih let in fizičnega nasilja, potegnejo tudi pištole za lažni samomor in se občasno poskrijejo v kot.
Na vprašanje, koga se bojijo, je nagrajenka Prešernovega sklada Katarina Stegnar odgovorila: "Predvsem sebe, najbrž pa stanja, v katerega zapadeš. V bistvu imaš veliko rešitev za stvari, si zelo pameten in intelektualen, vse veš, ne narediš pa nič."
V intimno življenje spada tudi golota, ki je za Američane na gledališkem odru tudi v 21. stoletju še vedno bolj ali manj tabu tema. Branko Jordan pravi, da je tudi golota pač del intimnega življenja. "Gledalcem skušamo ustvariti občutek, da gledajo neko intimno življenje treh ljudi, ki si delijo celotno življenje, so v neki izolaciji ali oazi, kjer opravljajo vse, kar počnemo v življenju. V bistvu predstava ni mišljena kot provokacija, ali neka posebna teatrska gesta, ampak preprosto daje občutek intimnosti, odprtosti treh ljudi in v končni fazi vseh nas," je pojasnil.
Vsi trije so v New Yorku v preteklosti že nastopali s skupino Betontanc, pa tudi posamično v sklopu drugih projektov. V to mesto se vračajo praktično vsakih nekaj let. "To je mesto, ki nam predstavlja neko referenco in kamor radi pridemo," je dejal Jordan.
Poleg trojice igralcev, režiserjev in scenaristov v projektu kot soustvarjalci sodelujejo še Toni Soprano (oblikovanje prostora: sonda4), Mateja Benedetti (kostumografija), Jure Vlahovič (oblikovanje zvoka) in Urška Brodar (dramaturška sodelavka).
Gledališče La MaMa je eno najznamenitejših off-broadwayskih gledališč v New Yorku, kraj, "kjer se je vse začelo". Tu je gledalce šokiral The Living Theatre, tu so se občinstvu prvič predstavili režiserji Kantor, Grotowski in Peter Brook, tu so uprizorili prvo dramo Sama Sheparda in tu sta se kalila tudi Robert De Niro in William Defoe.
Vir: http://veza.sigledal.org/prispevki/beton-ltd-gostujejo-v-newyorski-la-mami-s-predstavo-ich-kann-nicht-anders