Čakalnica

Avtor: SNG Nova Gorica

Blaž: Hendikep. Ko slišiš to besedo, na katero oviro, prizadetost najprej pomisliš? - SNG Nova Gorica, premiera 15. junij 2010 ob 18. uri.


 

Besedilo po motivih pripovedi nastopajočih Blaž Valič in Gorazd Jakomini
Zasnova in režija Blaž Valič, Gorazd Jakomini in Tanja Skok
Luč Samo Oblokar

Nastopajo:

 

Projekt Oder za vse – gledališka dejavnost invalidov je nastal kot odziv na razpis Ministrstva za kulturo RS, v katerem so bila predvidena sredstva za podporo projektom usposabljanja pripadnikov različnih ranljivih družbenih skupin za delo v kulturi. 

Nosilec projekta je Rotary klub Nova Gorica. Projekt delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada, iz Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007–2013.

Projekt Oder za vse obsega vrsto usposabljanj, skozi katera invalidi pridobivajo znanja in spretnosti za sodelovanje v gledaliških dejavnostih. Želimo tudi spodbuditi kulturne ustanove – predvsem gledališke – k razmisleku o aktivnem vključevanju invalidov v njihove aktivnosti. Širšo javnost skušamo opozoriti na problematiko dostopnosti kulturne ponudbe za invalide, pa tudi na vse prepogosto prezrt ustvarjalni potencial invalidov na področju kulture.

Vsa usposabljanja so bila zasnovana tako, da so udeležencem čim več znanja posredovala skozi praktične primere. Že usposabljanja komunikacije in dela v skupini ter organizacije in vodenja projektov v kulturi so potekala v obliki delavnic, ki pa so bile svojevrsten izziv tudi za organizatorje. Projekt Oder za vse namreč v vseh svojih aktivnostih predvideva vključevanje invalidov ne glede na obliko – motorično ali senzorično – ali stopnjo invalidnosti. Vsa usposabljanja so torej morala zagotoviti popolno dostopnost tako prostorov kot tudi gradiv in posredovanega znanja.

Tovrstno sodelovanje različnih invalidov je še toliko večji izziv prav v tistem delu projekta, ki je najbolj zanimiv za širšo javnost – pri pripravi gledališke predstave. Gre za redek poskus priprave predstave, v kateri skupaj nastopajo tako različni invalidi – ne le pri nas, kjer je to sploh prvi tovrsten podvig, ampak je projekt zbudil precej zanimanja tudi v širšem evropskem prostoru.

Zanimivost in inovativnost projekta Oder za vse se kaže tudi v prestižnem priznanju, ki ga je Rotary klub Nova Gorica kot nosilec projekta prejel konec maja na distriktni konferenci na Dunaju: projekt je bil nagrajen kot najboljši socialni projekt rotary klubov na področju Avstrije, Slovaške, Hrvaške in Slovenije.

Proces, skozi katerega se lotevamo nečesa tako novega, seveda sili v iskanje novih rešitev in prinaša številna nova spoznanja tudi tistim, ki v njem sodelujejo kot »učitelji« – v zaključnih fazah projekta bodo ta spoznanja predstavljena tudi drugim gledališkim ustanovam, s tiho željo na ta način spodbuditi podobne podvige še drugod v Sloveniji.

Projekt Oder za vse bo prispeval k aktivnejšemu vključevanju invalidov v kulturno dejavnost in preko tega v družbo. Ne le invalidi, ki so sodelovali na usposabljanjih in pri pripravi predstave – gledališka predstava, v kateri nastopajo invalidi, bo neposredna spodbuda širši invalidski populaciji, da se odpravi v gledališče na ogled igre. Tovrsten dogodek bo ob ustrezni nadaljnji promociji marsikateremu invalidu lahko razlog za nadaljevanje obiskovanja gledališča.

Tako je nastala predstava, ki bo v torek, 15. junija 2010 ob 18. uri, doživela premierno uprizoritev na odru SNG Nova Gorica. Predstavo so zasnovali Blaž Valič in Gorazd Jakomini, člana igralskega ansambla SNG Nova Gorica, ter svetovalka za gib Tanja Skok. Za svetlobo je odgovoren Samo Oblokar. V predstavi nastopajo: Matjaž Volk, Darjo Vogrič, Sonja Jež, Anja Arčon, Slavko Trebše, Irena Mihelj, Luka Campolunghi, Darjo Ščuka, Vladan Vukajlović, Katarina Vrtačič, Špela Čargo, Marina Skok in Aleksander Grum, ki je tudi pobudnik in vodja celotnega projekta.

Novinarska konferenca bo v petek, 11. junija 2010, ob 9.30 v Baru Center na dvorišču med SNG Nova Gorica in Goriško knjižnico Franceta Bevka.

Pred premiero bo ob 17.30 v rotundi gledališča otvoritev priložnostne razstave, ki je nastala ob nastajanju predstave.

***

Gorazd: Hendikep čustva.

Tanja: Jaz pa na verjetno najbolj klišejsko opcijo: voziček.

Blaž: Meni je prvi hendikep slepota. Vsak se najbrž zazre v svet hendikepiranih iz občutenja lastne šibke točke. Temeljno vodilo pri projektu, s katerim se ukvarjamo, pa nam je postaviti slepoto, gluhost, prizadetost gibanja … kot dejstvo, ki je tu zato, da  ga sprejmemo. Ovire niso nič hudega; ovire so zato, da se lahko borimo. Mislim, da je bistvo te predstave in vsega, kar počnemo v tem »projektu«, boj s samim seboj – in to velja tako za tiste, ki naj bi bili »normalni«, kot za te, ki naj ne bi bili.

Gorazd: Spraševal sem se, kako da doslej nihče med nami še ni pomislil na to, da bi zbral ljudi iz mejnih skupin in jim dal možnost vpogleda v življenjske situacije iz perspektive odrskega ustvarjanja. Ideje, da bi se hendikepirani soočili z razmislekom o življenju skozi gledališki izraz in z odrskim ustvarjalnim postopkom skozi njihove lastne življenjske izkušnje, se je domislil Sandi. Ko smo se začeli o njej pogovarjati, pa se je v nas začelo porajati res iskreno navdušenje.

Blaž: Ker smo vsi hendikepirani. Tako ali drugače vsakdo naleti na kakšno oviro v sebi.

Tanja: Mene pa, nasprotno, fascinira prav dejstvo, da so se hendikepirani ljudje oziroma invalidi sami odločili realizirati svojo željo po takšnem projektu in da so oni poiskali stik z gledališkimi  ustvarjalci. Torej, ne sprašujem se, zakaj si takšne predstave še nismo zamislili in zakaj doslej še nismo pritegnili k delu takšnih ljudi, unikatna se mi zdi pobuda invalidov samih – oni so se zbrali, ker želijo z nami narediti predstavo.


Vir: http://veza.sigledal.org/prispevki/%C4%8Dakalnica