Foto: Arhiv PGK
V Prešernovem gledališču Kranj bodo v četrtek ob 19.30 premierno uprizorili Strahove Henrika Ibsena v režiji Igorja Vuka Torbice. Ustvarjalci so dramo iz leta 1881 aktualizirali. Kot so izpostavili na današnji novinarski konferenci, smo še vedno priča prevladi hipokrizije, ki dirigira družbeno sprejemljive norme.
Foto: Arhiv PGK
Umetniška vodja Prešernovega gledališča Kranj Marinka Poštrak je povedala, da so Strahovi eden temeljnih tekstov, ki govorijo o mikrokozmusu, ki odraža makrokozmos. Vse silnice v družini namreč pri Ibsenu predstavljajo tudi vse silnice v družbi. Zato je ta globoko intimni tekst hkrati globoko politični tekst ter izraža vso travmatiziranost družbe.
Pri Ibsenovih Strahovih se plast za plastjo razpirajo na novo tisti strahovi, ki nas strašijo s poglobljenim vpogledom v zapletena brezna človeških odnosov na horizontu prevlade hipokrizije, moralne sprevrženosti in zategnjenih ter okostenelih družbenih nazorov, ki jim vlada kapital - prav tako kot davnega leta 1881, ko je delo nastalo.
Še vedno smo priča prevladi hipokrizije, ki dirigira družbeno sprejemljive norme, prikrivanju resnice, nabijanju krivde, triumfu zlagane morale nad etiko, prevladi družbenih norm nad pristnimi čustvi in konec koncev pometanju pod preprogo vsega, kar bi lahko ogrozilo in zamajalo družbeni red na temeljih, ki sta jih ustoličili Cerkev in država, so pojasnili ustvarjalci poglobljene in sodobne interpretacije Ibsena.
Dramaturginja Katarina Pejović je povedala, da sta z režiserjem pri uprizoritvi besedila vzpostavila komunikacijo z Ibsenovim tekstom, tako da gledalec predstave začuti, da gre za stvari, ki se ga tičejo. Prvotno je bila namreč drama razglašena za nemoralno in je med takratnim meščanstvo zbudila ogorčenje, saj se je avtor poleg vprašanja evtanazije dotaknil tudi spolnih bolezni, ki so bile v tedanji družbi tabu.
"To so danes zadeve, ki na ta način niso več tako aktualne, zato smo iskali neko asociacijo, ki bi bila nam danes bliže," je pojasnila Pejovićeva in dodala, da v uprizoritvi vidimo, kakšne so posledice nedejanja oz. dejanja, ki skuša vzdrževati obstoječe stanje. Mama Alvingova je ujeta v prostor in običaje, iz katerih si ne upa izstopiti in ga skuša ohranjati, je vodilo svoje vloge pojasnila igralka Vesna Jevnikar.
Borut Veselko, ki igra pastorja Mandersa, upa, da se bodo gledalci predstave po njej spraševali o zelo relevantnih vprašanjih sprejemanja kategoričnega imperativa in prelaganja odgovornosti na druge. "Osnovno je vprašanje, zakaj človek pred nekim problemom ne razmisli, katere so njegove vrednote, težnje in želje, temveč se pod pritiskom nečesa rigidnega vda v nekaj, kar mu bo zagotovo prineslo nesrečo," je pojasnil.
Veselko ne mara predstav, ki se zavijajo v celofan in kažejo svojo zabavno obliko, a imajo za lepo obliko, ki še diši po umetnosti, le puhlo vsebino. "Taka oblika gledališča se danes zelo dobro prodaja, a meni se zdi napačna," je poudaril Veselko in izpostavil, da kranjsko gledališče s predstavo Strahovi nikakor ni šlo v to smer.
V uprizoritvi poleg Vesne Jevnikar in Veselka igrajo Blaž Setnikar v vlogi sina Osvalda, Peter Musevski kot mizar in Vesna Pernarčič kot služkinja. Scenograf predstave je Branko Hojnik, kostumografka Sara Smrajc Žnidarčič, skladatelj Vladimir Pejković, lektorica Maja Cerar, oblikovalec luči Nejc Plevnik, oblikovalec maske pa Matej Pajntar.
Vir: http://veza.sigledal.org/prispevki/v-kranjskem-gledaliscu-sodobna-interpretacija-ibsenovih-strahov