Marija Vidau in poletna križarjenja po SiGledalovem Repertoarju

Avtor: SiGledal/Maruša Mugerli Lavrenčič

Dragi obiskovalci portala, to poletje se skupaj z vami potapljamo v globine SiGledalovega sklopa Repertoar, ki ga vsebinsko ureja Slovenski gledališki inštitut. Rdeča nit potapljanja so nagrajenci iztekajoče se sezone, današnji zaliv pa je kostumografinja Marija Vidau, letošnja prejemnica nagrade Polde Bibič za življenjsko delo, ki jo podeljuje Združenje dramskih umetnikov Slovenije. Pri brskanju je lahko v pomoč iskalnik, ki omogoča tudi navzkrižne poizvedbe. Tako se pred nami razgrne kar nekaj zanimivosti o Mariji Vidau.


Marija Vidau / Foto: Arhiv SSG Trst

Marija Vidau je diplomirala na Akademiji za kostumografijo in modo v Rimu in se pozneje izpolnjevala v ZDA. Od leta 1966 je bila angažirana v Slovenskem stalnem gledališču Trst, sodelovala pa je tudi z drugimi slovenskimi poklicnimi gledališči. Večkrat so jo vabili tudi k sodelovanju pri filmu, a se zanj ni odločila. V gledališče je vstopila bolj ko ne po naključju, v svoji dolgi karieri pa je ustvarila več kot 350 kostumografij. Leta 1984 je prejela nagrado Prešernovega sklada za kostumografijo.

Največkrat je sodelovala z režiserji Mariom Uršičem (46-krat), Jožetom Babičem (20-krat), Dušanom Mlakarjem (16-krat) in Borisom Kobalom (15-krat). Med scenografi je največkrat sodelovala z Marjanom Kravosom (38-krat), Demetrijem Cejem (19-krat), Klavdijem Palčičem (17-krat) in Meto Hočevar (14-krat).

Največkrat, sedemkrat, se je srečala z dramami Ivana Cankarja – dvakrat je »oblekla« igralce v drami Za narodov blagor, obakrat v SSG Trst. Kot kostumografka je sodelovala v petih Molièrovih komedijah (Zgrabite Sganarela, SLG Celje, 1987; George Dandin, SNG Nova Gorica, 1975, in SSG Trst, 1988; Svatba po sili, SNG Drama Ljubljana, 1992; Zdravnik po sili, SSG Trst, 1994) in štirih predstavah, ki so nastale po besedilih Arthurja Millerja (Smrt trgovskega potnika, SSG Trst, 1987; Pogled z mostu, MGL, 1996; Razbito steklo, SSG Trst, 1996; Vsi moji sinovi, SSG Trst, 1999).

Še več o Mariji Vidau pa boste izvedeli, če pobrskate po spletni enciklopediji slovenskega gledališča in po sklopu Repertoar.


Vir: http://veza.sigledal.org/prispevki/marija-vidau-in-poletna-krizarjenja-po-sigledalovem-repertoarju