Priprava dokumentacije bo po njegovih besedah zaključena v letu 2021, gradnja pa naj bi se začela leta 2022. Računajo, da bo junija 2022 v Drami izvedena zadnja predstava v sezoni, sledila bo izpraznitev prostorov, septembra pa bi že začeli z deli. Sama gradnja naj bi trajala dve do tri leta.
Samobor je uvodoma povzel zgodovino prizadevanj za obnovo Drame. Kot je povedal, je že v 60. letih minulega stoletja prišlo do nujnih projektov za celovito obnovo, ki pa nato ni bila izvedena v celoti, ampak sta bila samo dodana prizidka. Leta 2001 je sledil prvi projektni poizkus, ki je bil leta 2008 prekinjen. Leta 2013 pa so dobili z ministrstva za kulturo nalogo, da pripravijo novo projektno dokumentacijo v zdajšnjih gabaritih, z dovoljeno poglobitvijo ter izselitvijo nekaterih programov v Nemško hišo in v skladišče v Šentvidu.
Na tej podlagi je bila narejena predprojektna dokumentacija in izveden arhitekturni natečaj, na katerem je zmagala zasnova biroja Bevk Perovič arhitekti. Nato se je vse skupaj za leto in pol ustavilo pri zbiranju finančnih sredstev. Zahvaljujoč aktualnemu ministru Zoranu Pozniču, ki je prepoznal nujo po obnovi Drame, pa so se sedaj ta našla.
Državna sekretarka na ministrstvu za kulturo Petra Culetto je izrazila veselje, da so uspeli junija na vladi projekt uvrstiti v veljavni načrt razvojnih programov 2019-2022. Trenutno so zagotovljena sredstva - tri milijone evrov - za pripravo celotne projektne dokumentacije, kar je prvi korak na poti k uresničitvi celotnega projekta, ki mu bo, kot upajo, sledila sama prenova.
Projekt prenove je predstavil Tine Tribušon iz biroja Bevk Perović arhitekti. Kot je povedal, bo historični del prenovljen v skladu s spomeniškovarstvenimi standardi, obstoječi prizidek pa bo porušen. Na njegovem mestu bodo zgradili novega, ki bo v enakih gabaritih kot obstoječi. Poleg tega bodo ponovno vzpostavili trg pred Dramo. Po prenovi bo Drama razpolagala s štirimi odri - Velikim odrom, Malo Dramo ter eksperimentalnim in vadbenim odrom.
V nadaljevanju je Samobor opozoril na dotrajanost poslopja Drame ter poudaril, da prostori niso ustrezni za sodobno produkcijo. Kot je povedal, so vse instalacije ter oprema odra iz "prvih časov" in čeprav jih vzdržujejo, gre vendarle za tehnologijo iz preteklosti, s katero ne morejo slediti novim produkcijskim možnostim. Sedanji vadbeni oder je po njegovih besedah iz 60. let in na njem lahko predstavo pripravijo le do določene točke, nato morajo vaditi na konkretnem prizorišču. Z novo vadbeno dvorano pa bodo na odrih pridobili vsaj 60 dodatnih igralnih terminov, ki jih zdaj namenjajo vajam.
V novem prizidku bo tudi sestavljalnica odrske scenografije, s čimer bodo pridobili še nekaj dodatnih terminov. Uprava se bo po prenovi preselila v Nemško hišo, kjer bo tudi del arhiva, prenovili bodo tudi skladišče v Šentvidu. Veliki oder bo zaradi varovanja kulturne dediščine ostal kakršen je, odrska tehnika pa bo posodobljena. Mala Drama, ki zdaj sprejme okoli 100 gledalcev, se bo s prenovo preselila v klet in bo lahko po novem sprejela do 200 gledalcev.