Saša Jovanović
Saša Jovanović o kritiki lutkovne predstave: Izvrstni lutkovni animatorji so prikrajšani za pohvale ali vzpodbude.
Saša Jovanović
Kritika lutkovne predstave je v osnovi za kritika morda celo bolj zahtevna kot gledališka, saj mora pisec za pristop k lutkovnemu gledališču poleg poznavanja dramskega gledališča izkazati še dobro poznavanje lutkovnega gledališča. Pri tem mislim najprej na zgodovino lutkovnega gledališča od antike do danes, potem pa na poznavanje zgodovine in razvoja tematike lutkovnih besedil, zgodovine razvoja lutkovnih tehnik in nasploh razvoja izraznih sredstev v lutkovnem gledališču vsaj v 19. in 20. stoletju.
Zelo dobro je, če tak kritik pozna tudi vsaj osnovno zgodovino likovne umetnosti in kiparstva, saj je lutkovno gledališče v veliki meri prepleteno z vizualno in likovno podobo. Tak kritik bi moral poznati tudi osnove veščine animacije določene zvrsti lutk ali figur, oziroma bi moral biti sposoben prepoznati veščino in specifike dobre animacije lutk s strani posameznih animatorjev v posamezni predstavi. Ta element je v lutkovnih kritikah dostikrat povsem zanemarjen, ker se seveda kritiki na to veščino ne spoznajo, izvrstni lutkovni animatorji pa so zato prikrajšani za pohvale ali vzpodbude. Tudi režija lutkovne predstave zahteva dobro poznavanje vseh teh umetnosti in veščin, da lahko režiser vehementno in kakovostno izbira najboljše in najbolj zanimive poti za uprizoritev določene tematike.
Kritikov, ki bi obvladovali vse našteto, je pri nas izredno malo, oziroma jih po mojem mnenju sploh ni, zato so tudi kritike lutkovnih predstav temu primerno okrnjene. Po mojem mnenju bi dober lutkovni kritik prav tako kot dober lutkovni animator moral imeti končano specializirano lutkovno akademijo.
(Saša Jovanović)
Povezave:
Vir: http://veza.sigledal.org/prispevki/ustrezno-izobra%C5%BEeni-kritiki