Slovenski gledališki letopis 2017/18 je 31. nadaljevanje Repertoarja slovenskih gledališč 1867‒1967, ki je prvič izšel ob stoletnici ustanovitve Dramatičnega društva (1967), in je šestindvajseto nadaljevanje Slovenskega gledališkega letopisa, ki pod tem imenom redno izhaja od leta 1994.
Na začetku novega četrtstoletja svojega izhajanja prinaša pomembno vsebinsko novost in obogatitev. Gledališkim zvrstem, ki jih je doslej zajemal v svoj uvid ‒ dramskemu in postdramskemu gledališču, operi, baletu, sodobnemu plesu in lutkam smo v tem letniku pridružili sezonski pregled butične gledališke zvrsti, poimenovane radijska igra. Sezona radijske igre na Radiu Slovenija je prikazana v posebnem poglavju pričujoče teatrografije. Ustaljenim uvodnikom ‒ letos spod peresa Zale Dobovšek (dramsko in postdramsko gledališče), Jureta Doboviška (operno gledališče), Nike Arhar (baletno in plesno gledališče) in Tjaše Bertoncelj (lutkovno gledališče) se zato pridružuje uvodnik Klemna Markovčiča o radijski igri v sezoni 2017/18.
Slovenski gledališki letopis temelji na spletno dosegljivi bazi podatkov o slovenski gledališki produkciji – Repertoarju, ki ga Slovenski gledališki inštitut ureja na portalu SIGledal.org in zajema podroben popis produkciji v slovenskem profesionalnem, polprofesionalnem in zunajinstitucionalnem gledališču v zadnjih 150 letih slovenske gledališke zgodovine, od leta 1867 dalje. Vendar Slovenski gledališki letopis zbrane podatke tudi bistveno nadgrajuje − z uvodniki, podatki o festivalih in nagradah, s podatki o reprizah in gostovanjih ter s povzetkom in primerjavo podatkov med konkretnimi gledališči (na statistični tabeli).
Vir: http://veza.sigledal.org/prispevki/slovenski-gledaliski-letopis-2017-18