Foto: Arhiv SNG Opera in balet Ljubljana
Ljubljanska Opera bo v četrtek, 14. 3. 2019, krstno uprizorila novo slovensko opero Koda L. Skupinski projekt slovenskih ustvarjalcev, ki delujejo v mednarodnem prostoru na različnih umetniških področjih, je nastal po knjigi francoskega filozofa Rolanda Barthesa Fragmenti ljubezenskega diskurza. Predstava se vrti okoli enigmatičnega L in njegove večpomenskosti.
Foto: Arhiv SNG Opera in balet Ljubljana
Za predstavo je svoj prvi libreto pripravila dramaturginja v ljubljanski Drami Eva Kraševec, ki je na današnji novinarski konferenci povedala, da je besedilo zaradi narave projekta sestavljeno iz fragmentov, česar se dramsko gledališče po njenih besedah že dlje časa poslužuje, v opernem gledališču pa je to svojevrstna novost. Kljub temu so želeli vsebinsko zaokroženo delo, katerega izhodišče je bila Barthesova misel, da je sodobni ljubezenski svet vse bolj osamljen.
"Na drugem mestu Barthes pravi, da je njegov fragment kot operna arija. V tem smislu je nova opera posvečena operni ariji, vsebinsko pa se vrti okoli enigmatičnega L in njegove mnogopomenskosti," je pojasnila dramaturginja.
Izmed 80 Barthesovih razmišljanj o ljubezni, kot so odsotnost, spomin, nežnost, hrepenenje, magija, srečanje, ki jih je na montažni način zbral iz različnih virov, od književnosti prek filozofije do lastnih izkušenj, so jih za opero po njenih besedah izbrali devet, solisti - Martina Zadro, Mirjam Kalin, Urška Arlič Gololičič, Nuška Drašček Rojko, Matej Vovk in Robert Vrčon - pa v njej nimajo določeno vloge, ampak o "sodobnem ljubezenskem momentu", o katerem se danes ne govori, pripovedujejo prek mitov, arhetipov in prav tako lastnega življenja.
Glasbo je ustvaril Milko Lazar, ki o njej, kot je dejal, ne more povedati ničesar, ker sama po sebi ničesar ne opisuje, ampak je "kot vesolje, ki deluje po lastnih zakonitostih, funkcionira v nekem času in se sporazumeva s časom primernimi znaki". Se je pa pri pisanju partiture spraševal, kakšna naj bi bila opera danes, ko je v primerjavi z njenim razmahom v 19. stoletju mnogo širši pojem. Delo je posvetil Davidu Bowieju, vendar to "ni njegova glasba, stvari se stikajo na drugih frekvencah, ne v neposrednih primerjavah".
Svojo prvo izkušnjo z opero je pri tem projektu doživela tudi v ZDA živeča video umetnica Nataša Prosenc Stearns, ki je noviteto pospremila z video projekcijo, katere navdih je bila vseskozi glasba. Video slika sicer po njenih besedah ni ozadje, temveč integralni del, ki se z glasbo srečuje in ločuje, vanjo vključuje in od nje oddaljuje.
Režiser in scenograf je bil umetniški vodja Opere Rocc. Po njegovih besedah L v naslovu lahko označuje marsikaj, tudi liberte ali svobodo, lacrima ali žalost, življenje (life) in ljubezen v drugih jezikih (love, liebe). Lahko tudi ljudi, kot je dodal Lazar. V naslovu tega niso želeli izrecno opredeliti, čeprav se noviteta ukvarja z ljubeznijo in človekom, ker Rocc meni, da bo, enako kot solisti, tudi gledalec eden od soustvarjalcev predstave.
Solisti so si bili enotni, da je bilo sodelovati pri tem delu nekaj posebnega, ker so vanj vnesli svoje občutke osamljenosti, zaljubljenosti, izpolnjenosti.
Kostumografinja je bila Belinda Radulović, svetlobo je oblikoval Jasmin Šehić, koreografijo pa Lukas Zuschlag. Predstave - do konca meseca bodo sledile še štiri ponovitve - bo glasbeno vodil Marko Hribernik. Ob tem je pri založbi *cf izšla nova izdaja Barthesove knjige v prevodu Zoje Skušek. Odgovorna urednica Amelia Kraigher je povedala, da je prevod mestoma posodobljen, knjiga pa bo ob uprizoritvah naprodaj v operni hiši.
Vir: http://veza.sigledal.org/prispevki/v-ljubljanski-operi-slovenska-noviteta-o-sodobnem-dojemanju-ljubezni