Intervju z Iztokom Mlakarjem

Avtor: Sprašuje: Andraž Polončič Ruparčič

Kantavtor in igralec se vrača z novim projektom Duohtar pod mus!


Iztok Mlakar se tokrat predstavlja kot dramatik, pesnik, pevec, igralec in avtor glasbe hkrati.

Viharni odnosi med moškim in žensko so snov novega Mlakarjevega projekta – dramskega prvenca v primorščini Duohtar pod mus!. Snov je kantavtor in igralec vzel iz Molierovih komičnih enodejank, jo upesnil in aktualiziral s pomočjo svoje all stars ekipe sodelavcev. Pod burko s petjem in streljanjem, kot je predstava označena, se je sam podpisal kot dramatik, igralec, avtor songov in glasbe in celo lektor. Kritike prvih uprizoritev predstavi napovedujejo svetlo prihodnost.
Zgodba pripoveduje o Sganarelu (Iztok Mlakar), zdravniku alternativne medicine, ki pri reševanju ljubezenskih zapletov lepotice Lucinde (Lara Komar) skoraj postane žrtev njenega ljubosumnega očeta Gironta (Boris Cavazza). Duhovita, dinamična in zabavna burka, prepletena s prepoznavnimi Mlakarjevimi songi, se po mnogih zapletih seveda konča srečno, kot se za komedijo spodobi.
Režiser Vito Taufer, ki je Mlakarja prepričal, da se je lotil projekta, za predstavo pravi, da je molierovska, brechtovska in mlakarjevska hkrati.

Predstava bo doživela veliko gostovanj po vsej Sloveniji. Bi jo lahko označili kot paradnega konja letošnje sezone SNG Nova Gorica?
Ne vem. Nič ne bom rekel. Ponavadi take napovedi prinašajo nesrečo. Premier je še veliko. Zgodilo se je, da se je za eno predstavo računalo, da bo preskočila povprečje, pa ni bilo nič. Potem pa se je to zgodilo s predstavo, ki je nastala povsem po naključju. Ne moreš prodajati kože medveda, ki ne samo, da leži v brlogu, ampak ni še niti dobro shodil.

Prvič ste se preizkusili kot avtor drame. Kako ste zadovoljni z delom?
Nisem literat niti nimam takšnih ambicij. Pri tej drami gre za dialog, za napletanje neke zabavne zgodbe na osnovi Molierovih enodejank. Scenarij je napisan bolj v smislu commedie del' arte, iz katere potem izhajajo zvrsti kot so avanspettacolo, variete, kabaret, torej oblike teatra, ki niso običajen dramski teater, ampak je njihov avtor igralec.

Kolikšen je režiserjev prispevek k predstavi?
Mislim, da je vsa ekipa all stars ekipa – gre za izvrstne igralce in odličnega režiserja. Reči moram, da je tako dobro izbrati sestavine okusne mineštre velika umetnost. Prispevek prav vseh, ki so sodelovali je zelo velik in brezkompromisen. Študij je bil intenziven, zabaven, po svoje naporen, po svoje pa tudi ne, saj je privilegij delati s tako talentiranimi ljudmi.

Se je režiser držal vaše vizije?
Vse kar smo delali, smo ves čas delali z dogovorom. To ni bila vojaška enota s poveljnikom, komisarjem …  Šlo se je za dogovor, za pogovor, za skupno delo. Ni šlo za to, da bi bilo zdaj več petelinov na istem kupu gnoja.

Kakšno občinstvo je ekipa imela v mislih pri ustvarjanju predstave?
Čim širše. To gotovo ni neka hermetična drama, ki bi potrebovala neko predznanje ali neko kulturološko ekspertizo, ki bi omogočala poglabljanje. To je komedija, narejena po principu komedijantov del' arte, ljudi, profesionalcev, ki obvladajo svoje delo, svojo obrt in skušajo predvsem zabavati, ugajati. Je pa res, da pri vsaki duhovitosti, ki se ji zasmeješ (tudi če govori o čevljih) – če malo pobrskaš po tem, čemur si se smejal, prav gotovo notri najdeš eno majhno zrno modrosti.

S čim vas je Vito Taufer prepričal, da ste se lotili projekta?
Z vztrajnostjo (smeh). Dolgo sva se o tem pogovarjala. Zdelo se mi je, da je ta moj komedijantski način precej daleč od okvirov klasičnega, institucionalnega teatra. Zdelo se mi je neizvedljivo narediti spoj enega in drugega. Poudarjam, da je to gledališka predstava; moji večeri so moja osebna zgodba. Gledališče je nekaj povsem drugega. Zdelo se mi je, da forma komedijantskega ni na ta način prenosljiva, ampak z nekaj idejami in s tem pogovorom sem se potem lotil pisanja. To je tako kot tisti, ki pravi, da ne ve, ali zna francosko, ker še ni nikoli poskusil govoriti v francoščini (smeh).

So vsi songi napisani posebej za predstavo?
Da, vsi, razen enega, ki sem ga že skoraj pozabil in se je čisto slučajno ujemal s prizorom v predstavi.

Se bo morda kateri od njih znašel na vaši novi plošči?
Mogoče eden ali dva, večina pa je organsko povezana s predstavo, in tega ne bom jemal ven. Tudi zato, ker vseh ne izvajam jaz, so v službi predstave in ne moje osebne zgodbe.

 

 


Vir: http://veza.sigledal.org/prispevki/intervju-z-iztokom-mlakarjem