Foto: Filip Draženović
Sašo Jerše je človek z več preteklosti kot prihodnosti. Je tudi zgodovinar, ki meni, da je bila slovenska reformacija predvsem svojevrstna pobožnost in so bili kmečki upori scela pobožni napor za ohranitev starega, fevdalnega reda, nič več in nič manj. Obe zgodovinski dejstvi, tj. trdna vera v lastno stvar in dejavna predanost zanjo, pa sta lahko, meni, v vseh časih navdih vsem, ki bi si želeli imeti več lastne prihodnosti kot imajo tuje preteklosti. Sašo Jerše ima enako rad pogled na črno morje, na zamorce, kot v črno škatlo, gledališče. Štafetno palico je prejel od Anje Rošker in si s pomočjo SiGledalovega iskalnika izbral dramo Po izpitih Andraža Golca.
Foto: Filip Draženović
Dramski prvenec Andraža Golca z naslovom Po izpitih se začne zares počasi in v res tihih tonih. A že po nekaj kratkih stavkih, ki si jih izmenjata glavna protagonista drame, Ana in Matej, sledijo kričeči vrtinci divjega dogajanja, ki hoče prehitevati samo sebe in se na koncu do izmolklosti izkriči. Ana, študentka politologije, in Matej, študent sociologije kulture, živita v odnosu na robu gnitja. Po gnitju ne smrdi le vse, česar se dotakneta, po gnilem zaudarjata tudi sama, posebej Matej, kar pa Ane, sicer skrbne hčerke iz dobre hiše, ne moti posebej, prav nasprotno.
Matej
[...] Res si prasica.
Ana
Vem. Ti pa gnoj, lubi. [...] Kaj pa če bi midva ... Odloži torbo in poklekne na kolena pred njim in ga začne božati po nogah. A?
Matej
Čakaj, nisem še umit ...
Ana
[...] Potem lahko zdaj z umazanim kurcem pofukaš svojo prasico v usta. A to bi rad?
Matej
Ja, lahko, če hočeš ... Stoji pri miru in ji pusti, da se ukvarja z njegovim mednožjem.
Ana
Po slabi minuti prizadevanja. No, lubi, a bo kej ...
Bilo ni nič, kot nemara med njima ničesar niti nikoli ni bilo, razen poskusov za tisto, za kar bi ljudje okrog njiju rekli, da „Matej pa Ana sta pa zdaj skupaj.“ Ti poskusi pa so, poleg strasti, omejeni na le kratke izjave, dolge kot Matejev stavek „Rad te imam“ ali pa Anin „Jaz pa tebe, lubi“, in pa sledenju lastnemu interes, ki izgubi sapo prej, preden poide sapa, potrebna za to, da se izgovori stavek „Jaz pa tebe.“ V njunem odnosu Ani in Mateju ni skupaj lastno ničesar razen njunega gnitja. Njuno stanovanje je gnojna jama, v kateri večerja, pripravljena z gnilim namenom, seveda ne tekne. Njuni obiskovalci so precej nagnite osebice, ki kaj kmalu gredo pota, nemara nič manj gnila kot so ona Ane in Mateja. In njun svet tam zunaj je tudi ves gnil, vsaj Anin, ki ima svoje malo, precej umazano delo v pisarni, kjer s precej umazanimi metodami merijo gangreno sveta, tj. javno mnenje.
Matej
Skomigne z rameni. To je to. Jo nerodno objame in se odpravi proti vratom.
Po izpitih Andraža Golca je izvrstna dramska miniatura, ki navdušuje s svojim natančnim dramskim ritmom, izvrstnimi dialogi, s svojo razigranostjo in duhovitostjo v slikanju bede nekega miljeja, katerega žalost, enako kot vse drugo, kar ta milje je, kriči do neba. Po izpitih je izvrstna miljejska dramska pripoved. Je pripoved o ljudeh, ki so iz svojega sveta odpravili sočutje, ki je sicer temeljni kamen odnosa „biti skupaj“ in njegova prva preizkušnja, njegov prvi pa tudi zadnji izpit. Biti skupaj brez sočutja pa pomeni biti skupaj na robu gnitja. Po izpitih je drama o brezbrižni hoji po tem robu in sočutna slutja zdrsa čezenj. Je drama o izpitu, ki ga nihče ne opravi. Po izpitih je drama po izpitih.
Matej
Jo pogleda. Jaz ne morem več.
Ana
No, za odjavit se si prepozen ...
Vir: http://veza.sigledal.org/prispevki/saso-jerse-bere-sodobno-slovensko-dramo