"Rad bi čim dlje plesal, brez poškodb, na določenem nivoju zaključil kariero, kot se spodobi. To je moja želja, kako dolgo jo bom uresničeval, ne vem." - A. Bogov
Ko te išče princ, Anton Bogov po imenu, se ve, da diši po baletu. Prvi solist mariborskega baleta pač mora igrati to vlogo.
"Rad bi čim dlje plesal, brez poškodb, na določenem nivoju zaključil kariero, kot se spodobi. To je moja želja, kako dolgo jo bom uresničeval, ne vem." - A. Bogov
Trenutno prinčuje v dveh baletnih predstavah – v pred kratkim premierno uprizorjeni mariborski Pepelki koreografa Viktorja Litvinova in zagrebški Pepelki koreografa Dereka Deana. Poleg mariborskega baleta sodeluje tudi z mnogimi tujimi baletnimi hišami, v večini pa zapeljuje s klasičnim baletom. Kakor koli obrnemo, ne moremo mimo mnogih nagrad, nazadnje prejeta nagrada Prešernovega sklada.
Vprašanju, kaj je iskal v vlogi Pepelkinega princa, je presenetil z odgovorom, da je iskal čeveljčke. Preprosto. Pravi, da Pepelke ne bi primerjal z današnjim časom, da spada v čas pravljice. Danes čeveljčkov ne bi nihče iskal, prej kaj drugega. Res, to iskanje čeveljčkov spada v poseben svet baleta, kjer se je potrebno v določeno vlogo vživeti, jo začutiti, kot je rekel Pepelkin princ. In če bi moral izbirati med baletom, kot pobegom iz realnosti ali zgodbo o realnosti, bi se odločil za prvo, pobeg iz resničnosti, v katero se skuša čim realneje vživeti. Pogovor je nanesel tudi na sodobne predelave klasičnih predstav, morebitne preplete s sodobnimi elementi, ki se mu ne zdijo potrebni, eksperimenti, da so mnogokrat manj uspešni od pričakovanj. Kar se tiče klasičnega baleta, bi ga raje puščal pri miru, kot tradicijo. Da obstaja veliko sodobnih zgodb, za sodobne predstave. Nisem mogla mimo vprašanja cenzure, ki se še ne dotika baleta, in se ga tudi ne bo dotaknila, ni potrebe. Anton Bogov je prepričan, da slovenski balet ne počne nič takega, kar bi bilo nespodobno: »Saj ne nastopamo goli ali se kako drugače neprimerno izražamo«. Balet pač ni tak.
»Rad bi čim dlje plesal, brez poškodb, na določenem nivoju zaključil kariero, kot se spodobi. To je moja želja, kako dolgo jo bom uresničeval, ne vem.« Tudi mi si želimo tega, rabimo nekoga, ki bo iskal čeveljčke, mi tega več ne znamo, očitno. Kot ne znamo preprosto gledati na stvari, ko v predstavi ne vidimo kičastih kostumov, ampak sanjarimo o nekem duhu časa, ki ga nujno in nedvomno zaobjema predstava, smo detektivi, ki iščemo kode, da lahko ponosno rečemo: aha, to je to, in ne vidimo, kot vidijo otroci pa tudi Anton.
Da so karte za balet Pepelka razprodane, govori, da je Pepelka priljubljena baletna predstava. Mariborska ni predolga in zato primerna za otroke.
»Si predstavljate, kako bi izgledala predstava z naslovom Anton Bogov?« (Tišina) »Ne. Če že, bi ob koncu kariere naredil plesno predstavo, v kateri bi malo več plesal, kar se veliko dela po Evropi. Neke vrste gala predstava. Predstave s svojim imenom si pa ne predstavljam. Niti si je ne želim.«
Prav nič kaj prinčevski odgovor, če smem pripomniti. Nasprotno skromen. Sam Anton Bogov je v enem izmed gledaliških listov zapisal, da kljub različnim vlogam princev še vedno ostaja Anton Bogov, da za kaj drugega k sreči niti ni časa.
A na odru … Odličen princ!
Vir: http://veza.sigledal.org/prispevki/intervju-z-antonom-bogovom-ko-te-isce-princ