"Slogan je na nek način reakcija na dogodke v zadnjem letu, ko je določen del družbe z argumentom 'mi, davkoplačevalci' poskušal umetnike kar na splošno razglasiti za parazite te države, čeprav vsi ekonometrični kazalci kažejo, da tudi umetnost prispeva k blagostanju in tudi ekonomski prosperiteti družbe," je poudaril direktor SMG Tibor Mihelič Syed.
Po besedah umetniškega vodje Gorana Injaca se moto navezuje na preteklo in vse prejšnje sezone, ki jih je umetniško oblikoval. Na ta način želijo, kot je povedal na predstavitvi, preučiti kontekst in reflektirati družbo, v kateri ustvarjajo gledališče. V letošnji sezoni se bodo tako spraševali, kaj je resnično naloga umetnika, kaj kot umetniki lahko in kaj morajo storiti, da predstavijo družbo in na sceni pokažejo tisto, kar v njej ni vidno.
Ali kot je povedal za programski list, v okolju, ki se sooča z vedno večjo nestrpnostjo do drugačnosti, videnje kulture ostaja nacionalistično - institucije naj ne bi ustvarjale sodobnosti, temveč reproducirale in afirmirale nekakšne nacionalne in tradicionalne vrednote. Od umetnikov pa se namesto subverzivne kritike zahteva politična nevtralnost, odrekanje družbenemu delovanju. Znova morajo pojasnjevati, zakaj je pomembno, da obstajajo, se braniti pred "nekakšnimi mitskimi davkoplačevalci", kot da sami to niso.
"Moto Jaz, umetnik. Jaz, državljan. torej poudarja našo pravico do različnosti, našo pravico do javnega, kritično moč umetnosti in našo državljansko odgovornost. 'Jaz, državljan' skratka opozarja na odgovornost, ki jo prevzemam, ker sem 'jaz, umetnik'," je zapisal Injac.
Šest načrtovanih premier se sicer zelo ohlapno navezuje na temo. Otvoritveno je podpisala Simona Semenič po mitu zapeljivca žensk Don Juana; predstava Še ni naslova, s katero se bo po desetih letih na slovenske odre vrnil režiser Tomi Janežič, se bo dotikala vprašanja ljubezni in medsebojnih odnosov ter se bo v več pogledih igrala s časom. Sledilo bo nadaljevanje projekta Narodna sprava, v katerem se bosta teoretičarka Ana Vujanović in režiserka Marta Popivoda skozi koreografsko-kinematografsko instalacijo posvetili krajinam svobode v Sloveniji in bivši Jugoslaviji.
Režiser Matjaž Pograjc po priljubljenem stripu Ariol Emmanuela Guiberta in Marca Boutavanta v odrski priredbi Anje Golob pripravlja otroško predstavo, ki se bo na metaforičen način dotaknila tudi družbenih problematik, kot so ekološka vprašanja, podnebne spremembe in izrivanje drugačnih. Andrej Rozman - Roza pa je po motivih Baala Bertolda Brechta podpisal četrto novo predstavo, ki jo bo režiral Vito Taufer. Svojega Baala je gradil predvsem na egocentričnem odnosu Brechtovega lika do družbe ter zgodbo prestavil v sodoben čas in domač prostor, zato bodo nekoliko bolj izpostavljene nacionalne teme.
Peto premiero Nasprotje stvari pripravlja švicarski umetnik in režiser Boris Nikitin, v njej bo tematiziral ranljivost. Zadnja premiera, predstava Država po motivih Platonove Države v režiji Ane Suša, pa bo projekt mednarodne ekipe umetnikov, ki bodo izpostavili vprašanje pravične družbene ureditve in vprašanje odnosa sodobnih evropskih družbe do umetnosti.
Ob tem bo gledališče ohranilo dodaten program, kot so pogovori, koncerti, okrogle mize, sezono pa bo dejansko začelo prihodnji teden na beograjskem festivalu Bitef s predstavo Odilo. Zatemnitev. Oratorij v režiji Dragana Živadinova.