Triptih Agate Schwarzkobler 1/3

Avtor: Fundacija Rudi Šeligo

»Zrenje oči je tudi zdaj takšno, kot da gre daleč in se vse vmes razgrinja, in hkrati takšno, kot da se takoj pred očmi ustavlja.« (Rudi Šeligo, Triptih Agate Schwarzkobler, 1968)


Rudi Šeligo, Triptih Agate Schwarzkobler, založba Mladinska knjiga, 1982 / Foto: Arhiv Fundacija Rudi Šeligo

Letošnje leto je pomembna letnica literarnega ustvarjanja Rudija Šelige, leto 2018 zaznamuje 50. obletnica prve izdaje njegovega kratkega romana Triptih Agate Schwarzkobler. Ni torej naključje, da bo letošnji osrednji dogodek v času obletnice njegovega rojstva – zdaj že tretji po vrsti - posvečen temu izjemnemu literarnemu delu in predstavitvi njegove ponovne izdaje pri založbi Mladinska knjiga. Osrednji dogodek z gosti bo v četrtek, 10. maja ob 11.00 uri v knjigarni MK Konzorcij v Ljubljani.

Fundacija Rudi Šeligo se zahvaljuje založbi Mladinska knjiga, posebej pa uredniku leposlovja Andreju Ilcu in urednici Neli Malečkar, da sta pobudo predsednika fundacije Aleša Šelige za ponovno izdajo Triptiha Agate Schwarzkobler sprejela in izdajo uvrstila v knjižni program založbe za letošnje leto. Ob tem postane izjava Andreja Ilca več kot resnična; s prejšnjima in s sedanjo izdajo tega dela Rudija Šelige založba Mladinska knjiga postaja tako rekoč njen dom. Delo bo izdano v nakladi 5000 izvodov, kar predstavlja za slovenske razmere spoštljiv dosežek.

Kratki roman Triptih Agate Schwarzkobler Rudija Šelige je vsekakor eno njegovih pomembnejših proznih del, hkrati pa tudi večno literarno delo, ne zgolj in samo slovenske povojne literature, je neizbrisljivo, za večno vtkano v bit identitete slovenskega naroda.

Delo Triptih Agate Schwarzkobler je bilo prvič izdano in predstavljeno javnosti v letu 1968 v zbirki Znamenja mariborske založbe Obzorja. Urednik zbirke je bil Dušan Pirjevec, likovna podoba knjige je delo Marka Pogačnika. V istem letu je za to delo Rudi Šeligo prejel nagrado Prešernovega sklada. Naslednja izdaja Triptiha Agate Schwarzkobler je bila v letu 1982 pri založbi Mladinska knjiga v zbirki Knjižnica Kondor, kateri je sledil ponatis leta 1994 v zbirki Klasiki Kondorja. Urednik obeh zbirk je bil Aleš Berger. Spremni besedi sta prispevala Taras Kermauner in Denis Poniž. Likovno podobo prve knjige je zasnovala Dunja Furlani, knjige v ponatisu Franc Lenaršič, obakrat z likovnimi deli Janeza Bernika. Leta 1997 je bil posnet istoimenski film, ki ga je režiral Matjaž Klopčič, z Natašo Barbaro Gračnar v glavni vlogi.

V nadaljevanju so misli in zapisi sodobnikov Rudija Šelige o Triptihu Agate Schwarzkobler:

»Šeligov zadnji tekst je poskus, ki edini more preseči in obseči sodobno družbeno stisko, je pisava, ki radikalno seka tradicionalne pomenske zveze. To je neke vrste zagrizeno iskanje avtentičnega jedra, je problematično potovanje posameznika, ki na problematičen način uide brutalnemu svetu in se preganjan kot blaznež vrača nazaj v poželjivi, polaščajoči se svet.«
(Dimitrij Rupel, 1969)

»Najpomembnejše Šeligovo delo doslej je pripoved Triptih Agate Schwarzkobler. V tej opisuje v treh delih položaje, v katerih se znajde junakinja, mlada uradnica: najprej kaže življenje v pisarni, nato njeno pot v kino in z neznancem v ljubezensko prigodo, nazadnje njen obup in vrnitev v vsakdanje življenje. Te tri življenjske postaje opisuje pripoved v doslednem reističnem slogu, obenem pa tako, da zraste celota v prikaz življenjskega smisla in nesmisla v sistemih sodobne administrativne, tehnične in racionalizirane družbe. S tem Šeligo kaže, da gleda na to življenje z očmi humanista in socialnega kritika, s tem pa nadaljuje tradicijo, ki v literarni avantgardi še zmeraj ohranja svojo moč.«
(Janko Kos, 1974)

»Za Šeligovo delo Triptih Agate Schwarzkobler je značilna pripoved, ki je trodelno pripovedno poročilo pripovedovalca; ta svojo vrednostno pozicijo prikriva tako, da pripoveduje pretežno na temelju vidne zaznave. Pojavnost ga ne zanima v vsej svoji celovitosti, ampak jo na poseben način omejuje. To njegovo početje ima posebno izhodišče, po katerem je svet predvsem predmetnost, v kateri človek ne zavzema središčnega položaja, ker je sam izenačen z njo. Toda nekatere prvine, zlasti metaforika, začnejo relativizirati omenjeno idejnost.«  
(Marjan Dolgan, 1979)


Vir: http://veza.sigledal.org/prispevki/triptih-agate-schwarzkobler-1-3