Foto: Carmina Slovenica
V sklopu založniške dejavnosti Carmina Slovenica je izšla knjiga Melite Forstnerič Hajnšek Planet Carmina.
Foto: Carmina Slovenica
Predstavitvi knjige Planet Carmina bosta 19. aprila v Kazini v Ljubljani ob 19. uri, ko bo pogovor z avtorico vodila muzikologinja Veronika Brvar, ter 26. aprila v Minoritski cerkvi v Mariboru ob 19. uri, ko bo pogovor z avtorico vodila novinarka Darka Zvonar Predan.
Knjiga Planet Carmina o dirigentki in umetniški vodji Karmini Šilec, njenem svetovno znanem zboru Carmina Slovenica, njenih izvirnih raziskovalnih pristopih v glasbi in scenskih umetnostih odkriva vznemirljivo slovensko umetniško glasbeno poglavje, razpeto med domom in svetom, med globalnim in lokalnim.
Pisanje izhaja iz konkretne izkušnje avtorice, ki je zbor spremljanja na opisanih poteh, ter iz njenih publicističnih besedil, obogatenih in dopolnjenih z novimi refleksijami. Osredotoča se na življenje produkcije in na njeno umeščanje v prostor in čas, prikazuje fenomen izrisa novih pokrajin, ki vznikajo iz te premišljene umetniške komunikacije: ne le po vrhu kot konkretna geografska izkušnja, veliko bolj kot umetniško misijonarstvo, razpeto med visokim in marginalnim, kot neizbrisna mladostna izkušnja carmin in kot vzpostavitev popolnoma novih dimenzij vrhunskega glasbeno gledališkega ustvarjanja. Avtorji fotografij, ki spremljajo pripoved so Iztok Bončina, Dejan Bulut, Rudi Uran, Darja Štravs Tisu, Peter Rak, Dorian Šilec Petek in drugi.
Kot povzame avtorica o knjigi :
"Spremljati vrhunski zbor Carmina Slovenica na šestih celinah je pomenilo izpisovati svojski Lonely Planet ali Potujoči planet z vseh teh poti. Pokrajine, tiste ustvarjalne in realne, se premešajo, zlijejo v vznemirljivo vesolje, kjer med Urokom Lojzeta Lebiča v Andih in Drumlco v največji koncertni dvorani v Tokiju ali Adiemusom z oken ljubljanske Univerze in kodeksom v španskem Las Huelgasu ni več realnih razdalj. Vse se zliva v gosto naseljen, avtentičen, samosvoj Planet Carmina. Popotovanje s Carmino Slovenico pomeni drugačen pogled, je vstopanje v največje dvorane skozi zaodrje, je pomešati se med publikami vseh dežel in dihati z njimi, je mikroskopsko in teleskopsko motrenje fenomena hkrati. Je navzven in navznoter, je nihanje, sovalovanje, sobivanje z občutljivim seizmografom. Je zahtevno, strastno, evforično. Je spoprijemanje s čisto posebnimi zakonitostmi kolektiva, v katere neposvečeni niti ne moremo niti ne smemo nikoli docela prodreti."
Planet Carmina z vsebinskimi sklopi Položaji, Prostorja, Izmenjave in Bližine prinaša poglavja kot so Kdor visoko leta, Ženske v cerkvi ne molčijo več, Urok pod inkovskim mostom, Angeli miru v Deželi smehljaja, Z duhom Pine Bausch na deskah Sarah Bernhardt, Ko postane vsak junak nadlega.
Novinarka in publicistka Melita Forstnerič Hajnšek je diplomirala na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani iz francoščine in slovenščine. Bila je dolgoletna urednica kulturne redakcije dnevnika Večer in sourednica revije Dialogi. Njeni članki so citirani v slovenski enciklopedistiki in leksikografiji. Sodelovala je kot publicistka z različnimi kulturnimi in s kulturo povezanimi mediji. Leta 2000 je v soavtorstvu ob 50. obletnici Založbe Obzorja izdala monografsko knjigo Jože Košar – humanist in založnik, leta 2007 pa dvojezično hrvaško-slovensko knjigo Zagrebški Slovenci 2005−2007. Kot soavtorica je sodelovala pri monografiji ob 80-letnici SNG Maribor V vrtincu nasprotij, pri Leksikonu mariborske družbe in kulture ter pri projektu Po poteh slovenskih književnikov v založništvu Društva slovenskih pisateljev. Leta 2015 je izdala samostojno knjigo kolumn o kulturi Strah pred ciljem – O molku in glasnosti. Je dobitnica Glazerjeve listine leta 2012 za pomembne dosežke na področju kulture v Mariboru.
Odlomek: "…Priznam, da me je osebno projekt Prošnja za besede (2011) posebej vznemiril. Ker sva si dolgo dopisovali o slovenski poeziji: jaz njej izbrane pesmi in pesnike, ona meni muzikalične lekcije. Prošnja za besede je prvič stkala posebno vez med slovensko novo, staro glasbo in poezijo. Poseben izlet v slovensko pesništvo je bil, nekakšna »arhitektura glasbe in besede… Pomen latinskega izraza »religio« zajema poleg svetosti še pomislek, dvom ali celo izvrženost in prekletstvo. Celoten diapazon take religioznosti je zajemal projekt v domišljenem, subtilnem besedno-glasbenem sožitju. Bilo je odprto območje ─ od silovitega verskega čustvovanja in čiste predanosti do dvoma in celo skrajnih meja zanikovalstva…«.
Odlomek: "…Vznemirila jo je, kot še mnoge druge pred njo in po njej, Shakespearova sestra v Lastni sobi Virginije Woolf. Groove Dictionary žensk skladateljic in njegova getoizacija glasbenic sta jo od samih začetkov jezila. Zakaj niso glasbenice inkorporirane v splošne leksikone? Od samega začetka jo je ženski princip v glasbi raziskovalno mikal. Pa ne v kontekstu obrabljenih feminističnih shem niti enakosti spolov, kaj šele kakih barikad sufražetskega tipa. Mizoginost glasbene in kulturne zgodovine v celoti jo bolj provocira in stimulira, kot da bi jadikovala ali angažirano rohnela z okopov. Hotela je razkriti čisto preprosto, da so tu od pamtiveka… Ta nezmožnost javne uveljavitve umetnic skozi čas jo je gnala najprej k projektu Musica Inaudita. In jo še zmeraj žene k beneškim sirotišnicam, k rusalkam, k japonskim ženskim taboriščem v drugi svetovni vojni, kjer so zajete ženske brez instrumentov, zgolj s svojimi glasovi po spominu izvajale klasična, celo simfonična dela. Glasba žensk kot boj zoper nasilje, ujetost, kot način preživetja v nemogočih razmerah. Iskanje identitete ženskega skupinskega petja jo še vedno žene … V vseh prostorih so bile navzoče, a seveda skozi čas prezrte in do dandanašnjega getoizirane…"
Odlomek: "… Je spoprijemanje s čisto posebnimi zakonitostmi kolektiva, v katere neposvečeni niti ne moremo niti ne smemo nikoli docela prodreti. So mnogoteri kodi, ki jih nepoklicanim ni mogoče dokončno dešifrirati. Skupnost deluje po načelu sekte ali »bootcampa«, dekliškega internata, sodobnega »workshopa«. Prvine vseh kolektivnih vadb in praks je zaznati. In nenehni pretok, premene, sopostavljanja vsega mogočega v nov (glasbeni in še kak) kontekst so izhodišče vsega. Kar najbolj osuplja, pa je, da zna Karmina izbrusiti nove in nove generacije pevk do tiste značilne in že razvpite carminske perfekcije. Po vseh teh desetletjih nečloveško garanje skozi čas…"
Uredila in jezikovni pregled: Mojca Redjko
Oblikovanje in prelom: Blaž Krump
Število strani: 192
Cena: 27 Eur
Izdajo knjige je podprla Mestna občina Maribor
Vir: http://veza.sigledal.org/prispevki/izsla-knjiga-melite-forstneric-hajnsek-planet-carmina