Berger je povedal, da se predstava naslanja na odnos med Kosovelovim priimkom in med njegovimi tako imenovanimi konsi kot sintezo njegovega pesniškega prizadevanja oziroma njegovim "zelo specifičnim žanrom", ki ga je izumil ob koncu svojega kratkega življenja.
Predstava sledi "absolutno vrhunskemu in hkrati subverzivnemu ter prelomnemu" tolmačenju literarnega zgodovinarja in teoretika Janeza Vrečka, ki je pravzaprav Kosovelovo zbirko Integrali iz leta 1967 "razmejil po iniciaciji na konse in integrale".
Sicer pa je v predstavi Kons:o:vel "popolnoma jasno, da so konsi poseben žanr, ki ima posebno metodologijo branja in posebno zahtevnost glede interpretiranja v perfomativnem smislu".
Predstava se tudi ne ukvarja z zgodovino konstruktivizma, ampak s tem, kako je ta lahko način življenja, ki samemu bivanju prinaša popolnoma višje bistvo in nek popolnoma višji red, ki je na določen način vedno povezan s vesoljem, je še povedal Berger.
Nastopili bodo Pavle Ravnohrib, Petra Govc, Barbara Ribnikar, Aleš Valič, Janez Hočevar, Jana Menger, Lana Voljč in Gal Žižek. Dramaturginja je Kristina Ravnikar, scenografija je delo vizualnega umetnika Mirana Moharja, glasbo je prispeval Peter Penko. Kostumografijo podpisujeta Peter Movrin in Metod Črešnar, koreografinja je Jana Menger. Scenarij podpisujejo Nastja Vidmar, Kristina Ravnikar in Matjaž Berger.
Predstava je nastala v koprodukciji APT in Studia humanitatis ter s sodelovanjem ljubljanskega Cankarjevega doma. Posvetili so jo stoletnici smrti Ivana Cankarja.
Letošnjo gledališko sezono so v APT poimenovali Liki, figure, paradigme. Po Bergerjevih besedah sezono zaznamuje program, ki meri na določene posameznike, na njihove drže, geste in stališča.
Pesnik, kritik in publicist Srečko Kosovel se je leta 1904 rodil v Sežani in leta 1926 umrl Tomaju. Njegovo ustvarjalno obdobje je bilo zelo kratko, a izjemno plodovito. Kosovelovo ustvarjanje se razteza na področja tradicionalne in avantgardne lirike, impresionizma, ekspresionizma, futurizma, zenitizma in konstruktivizma.