Lev Mastnak Trobentar / Foto: Osebni arhiv
Lev Mastnak Trobentar je diplomirani dramaturg in scenski umetnik, študent prvega letnika drugostopenjskega programa scenaristike na AGRFT. Štafeto branja sodobne slovenske dramatike je sprejel iz rok Kaje Novosel. S pomočjo SiGledalovega iskalnika je prebrskal bazo sodobnih slovenskih dramskih besedil in se odločil, da obiskovalcem portala v branje priporoči tekst Kaj sanjajo svinje Žanine Mirčevske.
Lev Mastnak Trobentar / Foto: Osebni arhiv
Una paloma blanca
I'm just a bird in the sky
Una paloma blanca
Over the mountains I fly
No one can take my freedom away …
(George Baker: Una paloma blanca)
V branje priporočam dramsko besedilo Kaj sanjajo svinje s podnaslovom Ko kuhar doživi živčni zlom in se odreče svoji materi dramatičarke Žanine Mirčevske, katere opus ljubiteljsko spremljam že dolgo. Njena besedila so kritična, ironična, groteskna in naravnost brutalna. S svojimi besedami secira sodobno kapitalistično skomercializirano družbo s pomočjo ostrih jezikov osebnostno močnih dramskih likov. Med njimi najdemo tudi znane zgodovinske osebnosti, kot sta v dotičnem dramskem tekstu marksist Karl Marx in sociolog John Holloway. Čeprav izhajata iz povsem drugih zgodovinskih obdobij, je njuna vloga aktualna in njuno besedilo brez kakršnegakoli olepševanja.
Kaj sanjajo svinje je veliko več kot le pesimistična kritika kapitalizma. Je inteligenten in pronicljiv komentar o izgubljenosti in brezizhodnosti sodobne družbe. V desetih formalno raznolikih prizorih se referenčno dotakne vsega, od zasede borze, razrednega boja razočaranih grških delavcev do jeznih mladih protestnikov na newyorškem Wall Streetu. Predstavi različna zgodovinska obdobja in dogodke. Zelo dobro pa je prikazano tudi, kako sodobni čas negativno in destruktivno vpliva na današnjo mladino. Ena izmed protagonistk (ironično, diplomirana študentka dramaturgije) se začne preživljati s prevarami tako, da začne hliniti levkemijo, da bi preživela, ker ne more dobiti zaposlitve.
Protagonistov/-k je več in zastopajo različne starostne skupine in socialne razrede. Nekateri dramski liki so poetični in referirajo na razne popkulturne glasbene uspešnice vse od Georgea Bakerja do Bona Jovija in Eminema. Takšna lika sta na primer Betka in Dimitrij, ki predstavljata sproščenost in optimizem. Nekateri liki se v besedah za komični učinek večkrat dobesedno ponavljajo in govorijo med drugim tudi v angleščini. Primer:
BETKA: Don't change anything about yourself to impress others. If they don't like you, who gives a fuck? ... Don't change anything about yourself to impress others. If they don't like you, who gives a fuck? ... Don't change anything about yourself to impress others. If they don't like you, who gives a fuck? ...
Tak lik pa je tudi dementni starček, ki se na videz naključno, a premišljeno naključno pojavlja v več prizorih in vseskozi govori eno in isto ter vedno nekoga išče in čaka. Tu lahko prepoznamo referenco na Čakajoč na Godota Samuela Becketta.
Med drugim pa se v besedilu pojavi tudi lik, imenovan Cedevita, kar je pogost prijem avtorice, s katerim opozarja na potrošniško družbo, ki je vsakodnevno z vseh strani zasuta z blagovnimi znamkami, reklamami, popkulturnimi referencami in citati. Liki z imeni blagovnih znamk se pojavijo že v avtoričinem dramskem besedilu Žrelo, nominiranem za Grumovo nagrado, ki ga ravno tako toplo priporočam v branje.
Liki uporabljajo vse nivoje jezika, od vulgarnega in preprostega do strokovnega in premišljenega. Zanimiv lik je šolska pedagoginja, Spomenka Hrabar, ki ima dolge monologe, v katerih dokumentaristično našteva tragične resnične dogodke. Še ena izmed likov pa ima več kot stran in pol dolg izjemno napet in poetičen monolog, v katerem svojo mamo obtožuje vseh grehov, medtem ko jih nezavedno dela tudi sama. Samim sebi kontradiktorni liki z izjemnimi osebnostnimi značilnostmi, ki se izražajo skozi njihov jezik, se v Žanininih dramskih besedilih pojavljajo ves čas.
Dramsko besedilo je tako polno najrazličnejših filozofskih idej in aktualnih referenc, da se bo nedvomno dotaknilo kogarkoli, zato ga močno priporočam v branje.
Iskreno se zahvaljujem prijateljici in dramaturški kolegici Kaji Novosel za nominacijo ter portalu SiGledal za igro širjenja sodobne slovenske dramatike. Štafeto pa predajam prijateljici, diplomirani dramaturginji in študentki dodatnega letnika magistrskega študija scenaristike Tamari Babić ter prijateljici Heleni Fašalek, študentki drugega letnika magistrskega študija dramaturgije in scenskih umetnosti.
Povezava: Žanina Mirčevska: Kaj sanjajo svinje
Vir: http://veza.sigledal.org/prispevki/lev-mastnak-trobentar-bere-sodobno-slovensko-dramo