Eva Kučera Šmon / Foto: Arhiv CTF UL AGRFT
Eva Kučera Šmon, študentka dodiplomskega študija dramaturgije in scenskih umetnosti na AGRFT, je štafeto branja sodobne slovenske dramatike sprejela iz rok Kaje Novosel. S pomočjo SiGledalovega iskalnika je prebrskala bazo sodobnih slovenskih dramskih besedil in se odločila, da obiskovalcem portala v branje priporoči tekst Pod snegom Saše Pavček.
Eva Kučera Šmon / Foto: Arhiv CTF UL AGRFT
Najprej iskrena hvala kolegici Kaji Novosel za predano štafeto. Sprejemam jo z velikim veseljem in upam, da pride v čim več rok. Na tem mestu pa hvala tudi portalu SiGledal za prizadevno širjenje sodobne slovenske dramatike in grajenje bogate platforme dramskih tekstov.
SiGledalov iskalnik dramskih tekstov je pri meni odprt mnogokrat - ko mi je dolgčas, ko iščem navdih, nove dramske forme, celo zgled pri tistih izkušenejših. Tokrat sem ga odprla in preletela z večjo previdnostjo in z nekakšnim občutkom odgovornosti najti pravega. Pa je bilo, kljub na videz lahki nalogi, vse skupaj malodane Sizifovo delo. Iz tako bogatega nabora dramskih tekstov je težko izpostaviti le enega in ga krivično postaviti pred kopico drugih. Naj zato na hitro omenim avtorje, ki bi si zaslužili veliko več kot zgolj moje priporočilo nasledniku. Velik poklon Izi Strehar, Simoni Semenič, Simoni Hamer pa Nebojši Pop-Tasiću, Saši Pavček, Vinku Möderndorferju, Katji Gorečan in seveda vsem kolegom z Akademije. Odkar drame pišem tudi sama, se zavedam, koliko truda je potrebnega za logično strukturo, za jasno karakterizacijo likov, osmišljene dialoge, dramaturgijo, pravšnje didaskalije, celo tekstovno režijo. Pa ne samo truda … tudi prizadevnosti in predanosti!
Končujem z nepotrebnim besedičenjem in se vračam k opravljanju naloge, priporočiti dramski tekst. Odločila sem se za dramo Pod snegom avtorice Saše Pavček - malo zato, ker sem jo prebrala ravno pred kratkim, malo pa tudi zaradi izjemne afekcije do njene skrbno zložene, poetične dramske pisave. Avtorica dramska lika Milo in Martina predstavi skozi njuno žalovanje za izgubljeno Malo, ob čemer ne pozabi na venomer prisotno človeško potrebo po bližini, po potešitvi instinkta in nagona. Pri tem me je Mila za hip spomnila na Racinovo tragično Fedro, ki se na podoben način bori s prepovedanimi mislimi o prepovedani ljubezni. Pisateljica mi je s poetičnimi replikami in didaskalijami postregla z občutkom nenavadne spokojnosti, ki vsaj še spočetka prekriva grozovito usodo Mile. Ravno njena vrnitev domov predstavlja nekakšen klimaks, saj se takrat dramski liki soočijo drug z drugim, z odločitvami, ki so jih sprejemali sami in ki so jih namesto njih sprejeli drugi. Konec, ki na nek način napove ponoven začetek, Mili in Martinu ponudi povsem banalno rešitev - vse je bil le nadležen privid, ki ga je zavoljo samega sebe treba čim prej pozabiti.
»MILA hlastno: Boš šel za njo?
Martin gleda cepin. Premor.
MILA: Greš, Martin?
MARTIN: Sneži, kam naj?
Čez čas.
MILA: Martin, kaj je rekla?
MARTIN: Da je duh.
MILA: Kaj pa ti misliš?
MARTIN: Da je duh.
Sneg pada, pada.«
Štafeto branja v pričakovanju predajam kolegu Benjaminu Zajcu.
Povezava: Saša Pavček: Pod snegom
Vir: http://veza.sigledal.org/prispevki/eva-kucera-smon-bere-sodobno-slovensko-dramo