Podeljena priznanja Združenja dramskih umetnikov Slovenije

Avtor: ZDUS

Letošnji dobitnik igralskega odličja Marija Vera za življenjsko delo je Andrej Kurent, veliki bršljanov venec bo prejela Livija Pandur, nagradi za igralske dosežke v minulem letu Aljoša Ternovšek in Jurij Zrnec, bršljanov venec pa Ivan Peternelj. Omenjena priznanja bo Združenje dramskih umetnikov Slovenije (ZDUS) podelilo v torek ob začetku Tedna slovenske drame v Kranju.


Strokovna komisija v sestavi mag. Neda R. Bric (predsednica), Darja Reichman in Nina Ivanišin (članici), je soglasno odločila, da so prejemniki strokovnih priznanj Združenja dramskih umetnikov Slovenije (ZDUS): Andrej Kurent, Livija Pandur, Aljoša Ternovšek, Jurij Zrnec in Ivan Peternelj.

 

OBRAZLOŽITVE:

Odličje »Marija Vera«, igralsko priznanje ZDUS za življenjsko delo, za ustvarjanje na področju gledališke, filmske in radijske igre prejme: ANDREJ KURENT

Andrej Kurent, rojen v Beogradu, je bil od leta 1953 do 1994 član SNG Drame v Ljubljani. Nastopal je tudi v Eksperimentalnem gledališču, na Odru 57, v Ad hoc gledališču, Mestnem gledališču ljubljanskem in Prešernovem gledališču. Že kot sedemnajstletnik je od prvega slovenskega celovečernega filma Na svoji zemlji igral tudi v filmih in številnih televizijskih ter radijskih igrah. Sedem let je bil predavatelj za tehniko govora na AGRFT v Ljubljani. Poleg študentske Prešernove nagrade in zlatega lovorjevega venca na mednarodnem sarajevskem festivalu MESS je prejel tudi Sterijevo nagrado in nagrado Prešernovega sklada.

Bil je tretji rod novo ustanovljene igralske akademije po drugi svetovni vojni in zagotovo eden izmed najpomembnejših za zagon repertoarja ljubljanske Drame. Ne le, da je sodeloval pri naših prvih filmih, bil je tudi eden tistih izbrancev, ki so soustvarjali slovensko eksperimentalno gledališko sceno. Igral je v številnih vodilnih in karakternih vlogah, od Shakespearovega Romea do Goethejevega Fausta, od Matička do Kaligule. Poleg izvrstno odigranih gledaliških, filmskih in radijskih vlog je še posebej slovel kot sijajen govorec, kar je vodilo h kasnejšemu poučevanju študentov na Akademiji. Kurentovo igralsko mojstrstvo je slovenska in jugoslovanska kritika z občudovanjem označevala kot odlično, intenzivno in ekspresivno.

 

»Veliki bršljanov venec«, priznanje za življensko delo, in sicer za vsestransko gledališko ustvarjanje s poudarkom na dramaturgiji, prejme: LIVIJA PANDUR

Dramaturginja Livija Pandur je svojo poklicno pot začela v gledališki skupini Tespisov voz. Po študiju na AGRFT je kot dramaturginja delala v različnih predstavah ljubljanskih gledališč, med letoma 1991 in 1996 je bila kot dramaturginja zaposlena v Drami SNG Maribor.

Dramaturško je oblikovala vse predstave v režiji Tomaža Pandurja. Od ustanovitve mednarodne gledališke organizacije Pandur.Theaters leta 2002 je kot njena producentka in dramaturginja uspešno sodelovala s festivali in gledališči po vsem svetu, kar jo zagotovo postavlja na mesto ene izmed slovenskih dramskih umetnic, ki so najtrdneje vpete v mednarodne gledališke tokove. Po letu 2016 je na oder postavila tudi dve predstavi, ki sta ju načrtovala skupaj s Tomažem Pandurjem: Brezmadežna/Immaculata v Drami SNG Maribor in novo postavitev baleta Simfonija otožnih pesmi v SNG Operi in baletu Ljubljana.

Glavnina Livijine gledališke poti je povezana z opusom njenega brata, prezgodaj preminulega Tomaža Pandurja. Čeprav je bil kot režiser in izrazito karizmatična osebnost vso njuno skupno pot v ospredju oz. pred očmi javnosti izpostavljen predvsem on, je neprecenljiv delež k njegovim predstavam s svojimi zamislimi, subtilnostjo in pronicljivo mislijo prispevala Livija Pandur. Tako je vseskozi pomagala graditi in oblikovati bratov vedno prepoznavni ter markantni režijski rokopis, v katerem je nespregledljivo vlogo odigrala konsistentna, zaokrožena idejno-interpretativna dramaturška vizija Livije Pandur.

Livija Pandur je dramaturginja, snovalka, premišljevalka, ohranjevalka in vsestranska gledališka ustvarjalka, ki je s svojim delom neizbrisno zaznamovala slovensko in širšo gledališko pokrajino.

 

Priznanje Združenja dramskih umetnikov Slovenije za igralske dosežke za leto 2017 prejme: ALJOŠA TERNOVŠEK

Igralec Aljoša Ternovšek prejme nagrado za vlogo BAJANA v avtorskem projektu Stenica v režiji Jerneja Lorencija in koprodukciji Prešernovega gledališča Kranj in Mestnega gledališča Ptuj; za vlogo REFERENTA v predstavi Pesmi živih mrtvecev avtorja in režiserja Matjaža Zupančiča v koprodukciji Prešernovega gledališča Kranj in Slovenskega ljudskega gledališča Celje; ter za vlogo BRANILCA v Terorju Ferdinanda von Schiracha v režiji Eduarda Milerja in  produkciji Prešernovega gledališča Kranj.

Aljoša Ternovšek s svežino in odprtostjo do novih trendov, konceptov in projektov oblikuje tako komične kot kompleksno zastavljene karakterne psihološke vloge, najraje in najbolje pa se znajde v angažiranih avtorskih projektih, ki od njega zahtevajo vsestranski avtorski angažma. Suveren v vsaki vlogi, zmeraj iščoč in presenetljiv v transformacijah, natančen v karakterizacijah in nemirnega ter raziskovalnega duha je Aljoša Ternovšek igralec, ki z vsako vlogo znova odkriva nove plasti svojega igralskega izraza.

 

Priznanje Združenja dramskih umetnikov Slovenije za igralske dosežke za leto 2017 prejme: JURIJ ZRNEC

Igralec Jurij Zrnec prejme nagrado za vlogo Kreona v Sofoklejevi Antigoni v priredbi Žanine Mirčevske in v režiji Eduarda Milerja; za vlogo Hvastje v Cankarjevih Hlapcih v režiji Janeza Pipana; in za vlogi Žana Govekarja in Olafa Rasmundsena 2 v Korunovem Svetem možu v režiji Matjaža Zupančiča; vse v produkciji SNG Drame Ljubljana.

Kreona je oblikoval kot kompaktno izklesan lik, ki prehodi pot od brezobzirno maščevalnega tirana do ranjenega človeka. S kompleksno in inventivno vlogo učitelja Hvastje se je na več ravneh izrazito odmaknil od v tradicionalne upodobitve zakoreninjenih klišejev in poudarkov, v Svetem možu pa je s svojim izjemnim občutkom za komične podrobnosti oblikoval dve, med seboj radikalno različni vlogi.

Jurij Zrnec je zrel karakterni igralec s širokim razponom raznolikih, odlično odigranih vlog in ustvarjalec najbolj zahtevnih vlog slovenske in tuje dramske literature.

 

»Bršljanov venec«, priznanje Združenja dramskih umetnikov Slovenije za umetniške dosežke na gledališkem področju za leto 2017 prejme: IVAN PETERNELJ

Ivan Peternelj prejme priznanje Bršljanov venec za koreografijo v predstavi Svetlane Makarovič in Jureta Novaka Pasja procesija v režiji Jureta Novaka in produkciji Slovenskega mladinskega gledališča ter CUK Kino Šiška; za režijo in koreografijo predstave Sergeja Sergejeviča Prokofjeva Peter in volk v produkciji SNG Opere in baleta Ljubljana; in za režijo predstave Oscarja Wilda Jetniška balada v produkciji Mini teatra, Gledališča ŠKUC in Društva za umetnost AVGUS.

Vse tri predstave dokazujejo, da gre za izjemnega odrskega umetnika, ki v pravem pomenu besede uteleša potrebe sodobnega časa, saj omogoča povezave med različnimi zvrstmi odrskih umetnosti in udejanja vrline ter veščine, ki se izrazijo v umetniških kreacijah izjemno širokega spektra.

V ustvarjalnem opusu Ivana Peternelja pomembno vlogo zavzemajo pretanjeni avtorski projekti, v katerih goji lastni gledališki svet, ki ga odlikujejo poetičnost, avtorska avtentičnost in nestandardni občutek za lepoto.

 

V Ljubljani, 25. 3. 2018
Saša Pavček, predsednica ZDUS


Vir: http://veza.sigledal.org/prispevki/podeljena-priznanja-zdruzenja-dramskih-umetnikov-slovenije