Foto: Darja Štravs Tisu
Operna tragedija v dveh dejanjih.
Foto: Darja Štravs Tisu
Vincenzo Salvatore Carmelo Francesco Bellini (1801–1835), italijanski romantični operni skladatelj, rojen na Siciliji, avtor znamenite Norme in Puritancev, je poustvaril operno zgodbo o ljubimcih, ki svojo strast plačata z življenjem in je vse od renesanse dalje krojila ustvarjalnost v literaturi in glasbi.
Teme o Romeu in Juliji so se lotevali številni skladatelji, žal pa je bil le malokdo med njimi pri tem uspešen. Med tako imenovanimi živimi deli sta danes zgolj Gounodova opera Romeo in Julija (1867) in Bellinijeva različica iz leta 1830, ki po krivici ni pogosto uprizorjeno delo. Bellini je opero ustvaril v pičlih šestih tednih in vanjo vključil veliko glasbe, ki jo je napisal za svoje zgodnejše delo Zaira.
Bellinijeva ustvarjalna moč je bila prekinjena prezgodaj, kljub temu pa so jo prepoznale številne vodilne osebnosti na področju umetnosti tistega časa, med njimi Liszt, Glinka, Chopin, Sand, Musset, Hugo in Dumas. Bellini ni sodil med reformatorje, navdihovala sta ga predvsem Haydn in Mozart, stremel je po jasnosti, eleganci forme in melodije ter iskal tesno povezavo med glasbo in besedo. Pot do občinstva je našel predvsem z individualnim šarmom in eleganco svetlih vokalnih melodij, po katerih je znan.
Od najbolj znane Shakespearjeve verzije se opera Capuleti in Montegi razlikuje predvsem v tem, da ne prinaša celotne zgodbe, pač pa zgolj zadnji dan življenja veronskih ljubimcev, občutek melanholije, ki se izteče v pretresljiv konec. To je opera brez legendarnega »balkonskega prizora«. V njej vlogo Romea interpretira ženska (mezzosopran), ljubimca sta že na samem začetku v globokem čustvenem odnosu, konča pa se z enim najbolj pretresljivih zaključnih prizorov iz opernega repertoarja. V njem sta oba, Romeo in Julija, živa do samega konca. Preden skupaj umreta, odpojeta duet.
Režiser Frank van Laecke, ki je na odru režiral opere Katja Kabanova, Lucija Lammermoorska in Devica Orleanska, Bellinijevo različico znamenite zgodbe postavlja v fotografski studio v Veroni leta 1945. Capellio, boter klana Capuletov, povabi svoje ljubljene na fotografsko portretiranje družine. Še preden je narejen prvi posnetek, zaslišimo pok pištole. Capuletov sin umre na zofi poleg njega. Začne se uvertura, v ozadju se zasliši Bellinijeva glasba. Pripravlja se maščevanje …
Glasba: Vincenzo Bellini
Libreto: Felice Romani
Dirigent: Roberto Gianola
Scenograf: Philippe Miesch
Kostumografinja: Belinda Radulović
Oblikovalca svetlobe: Frank Van Laecke, Jasmin Šehić
Zborovodja: Željka Ulčnik Remic
Koncertni mojster: Gregor Traven
Asistent dirigenta: Jakob Barbo
Asistentki režiserja: Simona Pinter, Camelia Clair
Asistentka koreografa: Monica Maja Dedović
Lektorica: Marja Filipčič Redžić
Korepetitorke: Kayoko Ikeda, Višnja Kajgana, Irena Zajec, Marina Đonlić (zbor)
Šepetalca: Dejan Gebert, Urška Švara Kafol
Nastopajo:
Capellio – Peter Martinčič / Robert Vrčon
Julija – Urška Arlič Gololičič / Nina Dominko k. g. / Štefica Stipančević k. g.
Romeo – Nuška Drašček / Irena Parlov k. g.
Tebaldo – Aljaž Farasin k. g. / Edvard Strah / Dejan Vrbančič
Lorenzo – Darko Vidic k. g. / Slavko Savinšek
Zbor in orkester SNG Opera in balet Ljubljana
Vir: http://veza.sigledal.org/uprizoritev/capuleti-in-montegi