15. Platforma sodobnega plesa
Erich Fromm je zapisal, da je bivanje več kot le biološka potreba in funkcija, več kot proces boja in zorenja. S svojo kritično teorijo je izpostavljal, da je življenje umetnost sama po sebi. Vsak človek si želi dati pomen svojemu obstoju in razumeti življenje v širšem kontekstu.
Preizpraševanje človeka o svoji biti, eksistenci je že od nekdaj filozofska paradigma. Sedanji časi, ki so polni omejitev in številnih drugih ukrepov, predstavljajo v kontekstu bivanja velik izziv. Znotraj teh pogojev je umetnost bivanja in sobivanja zelo aktualna tema, saj odpira mnoga vprašanja.
Koliko smo radikalno odprti, da vzpostavimo in zavzamemo stališče ter udejanjimo harmonijo bivanja hkrati z drugimi in v samem sebi? Ali znamo in zmoremo sobivati?
Kako razumeti in interpretirati telo v plesni umetnosti v kontekstu sobivanja? S katere perspektive sodobni plesni ustvarjalci preučujejo družbene, kulturne in politične konstrukcije sobivajočega telesa, ki se na letošnji Platformi sodobnega plesa predstavljajo z izbranimi koncepti?
Umetnost sobivanja je način, kako se srečujemo, da znamo in zmoremo živeti drug ob drugem s svojo raznolikostjo in ohranjati svojo osebnost. Takšno sobivanje pomeni nenehno rast in vedno nove izzive, ki pa naj bi bogatili, ne bremenili.
Če izhajamo iz bivajočega in gibajočega se telesa v odnosu do tematike bivanja, se znotraj sodobne plesne umetnosti reflektira vprašanje po biti in ne toliko o umetnikovi potrebi po preživetju. Kajti bit je dlje od vsega bivajočega, a je kljub temu človeku bližje kot vsako bivajoče z vprašanjem po izvoru ali vzroku bitij. Telo kot prostor bivanja je prostor, ki v svoji celovitosti omogoča neizmerne razsežnosti. Med drugim nam nudi izkušnjo umetnosti bivanja in sobivanja, tako plesočih kot imaginarnih teles.
Plesne predstave festivala tematizirajo odnose. Tiste odnose, ki so temelj bivanja, ne samo v umetnosti. Odnos s samim seboj, odnos očeta in sina, ki nastavljata občinstvu zrcalo, subtilnost zvoka in telesa, ki harmonizira improvizacijske prostore, prostore trenutka. Nenehno spreminjajoče je tisto, kar je neuničljivo. Kot kamen, ki je lahko vizualno-zvočna sinergija in ima moč ter ni zgolj materija. Čeprav lahko teža kamna simbolizira težo življenja, je odlaganje bremen z vnosom ironije in humorja razbijanje enoplastnega razumevanja, ki gledalca zmeraj pelje v lahkotnejše stanje ali padanje v ljubezen. Oboje je koristno. In lepo je, kadar to delimo drug z drugim, v živo. Izkustveno. Zato plešite, izplešite svoje življenje.
Zadovoljstvo posameznika in družbe zmeraj izhajata iz zadovoljenih potreb. Kot pravi Dominique Loreau, če znamo dobro izbirati, je to eden najbolj ustvarjalnih darov, ki smo jih lahko prejeli. Izkušnja zadovoljstva in živega telesa pa je telesna izkušnja utelešenega subjekta, ki poleg bivajočega ustvarja sobivanje različnih in raznolikih umetniških pristopov festivala.
Produkcija in realizacija: Plesna izba Maribor (Ines Uroševič, predsednica) in Zavod MOJa KreacijA Maribor (Mojca Kasjak, direktorica)
Koprodukcija: Lutkovno gledališče Maribor, Narodni dom Maribor – Vetrinjski dvor
Partnerji: Moment, Pan-Adria, DOCUDOC - Mednarodni festival dokumentarnega filma, MITRA - Društvo za razvoj avdiovizualne kulture in medkulturnega dialoga, INAEM - Nacionalni inštitut za uprizoritvene umetnosti in glasbo, Ministrstvo za kulturo in šport, Španija
Medijski partnerji: Mladina, Parada plesa
S podporo: Ministrstvo za kulturo, Mestna občina Maribor
Umetniško in programsko vodstvo, izvršna produkcija in organizacija: Mojca Kasjak
Festival coordination, translations, proofreading and text editing: Jasmina Polovič
Celostna grafična podoba: LEALUDVIK
Tehnična koordinacija LGM: Gašper Bohinec
Odnosi z javnostmi: Jagoda Đorđević, Pepermint PR – stiki z javnostmi
Družbena omrežja: Ališa Kasjak Gutman
Foto dokumentacija: David Orešič
Video: Dejan Dolšak
Vir: http://veza.sigledal.org/festival/platforma-f-1