Zimska poroka

Produkcija: Mestno gledališče ljubljansko
Avtor: Hanoh Levin
Režija: Matjaž Zupančič


Foto: Peter Giodani

V noči pred poroko se ponosna mati Šracia, ki bo naslednji dan oddala svojo hčer Velvecijo v zakon Popočenku, prebudi ob silovitem trkanju na vrata. Vztrajno in gromko trkanje zbudi vse: oba zaročenca, bodočega tasta in taščo ter tudi Rašesa, pohlevnega Šracijinega soproga, ki bi vrata nemudoma odprl. Šracia, ki ima vedno prav, ve, da ponoči rogovilijo samo pijanci ali prinašalci slabih novic, zato ukaže, naj vrata ostanejo zapahnjena. Na skorajšnjo poroko, na katero se je pripravljala vse življenje, je namreč povabila dvesto gostov, zato ne more dopustiti, da bi, denimo, kakšna slaba novica skazila ali celo prestavila poročni obred.

Šracia ima spet prav. Pred vrati je Laček Bubiček, sin njene sestrične Alte Bubiček, ki je prejšnji večer za vedno zatisnila oči. Laček je umirajoči materi obljubil, da jo bodo na njeno poslednjo pot pospremili vsi njuni sorodniki, zato tako vztrajno trka in vpije, da je pogreb jutri popoldne – točno na dan poroke. V hiši se tako vsi prihulijo in sredi noči kradoma pobegnejo na morsko obalo, saj upajo, da jih Laček tam ne bo našel. Laček pa v žalosti pritava na morske sipine, da bi si uredil misli, saj ni pričakoval, da mu teta Šracia ne bo odprla vrat. Ko na bregu zagleda premražene sorodnike, jih poskuša dohiteti, da bi jih končno povabil na pogreb. Svatje s Šracio na čelu spet tečejo in pribežijo na Himalajo, ampak neutrudni Laček jim je ves čas za petami. Da je tek v resnici recept za dolgoživost, razložita tudi dve priletni tekačici, ki po naključju naletita na bežeče svate in njihovega zasledovalca Lačeka.

Tek pred slabo novico se spreobrne v beg pred smrtjo, ki pa ji ne utečejo vsi, saj mraz, sneg in napor med svati terjajo žrtve, ki jih v onostranstvo pospremi angel Samuel. Kdo bo zmagal v tej tekmi dveh ritualov? Poroka ali pogreb?

To je že tretje besedilo Hanoha Levina, enega najbolj znanih in samosvojih izraelskih dramatikov, ki ga uprizarjajo v MGL, saj gre za izjemno kompleksnega dramatika, ki v svojih delih mojstrsko prepleta humor z bridkostjo. Zimsko poroko, v kateri Levin razgali vso človeško plehkost, pritlehnost in pogoltnost, režira Matjaž Zupančič, ki je v MGL leta 2011 z velikim uspehom uprizoril poslednje Hanohovo delo Rekviem.

Zasedba

Prevajalec: Klemen Jelinčič Boeta
Dramaturginja: Ira Ratej
Scenografka: Janja Korun
Kostumografka: Bjanka Adžić Ursulov
Avtor glasbe: Jani Kovačič
Svetovalka za gib: Veronika Valdes
Lektor: Martin Vrtačnik
Oblikovalec svetlobe: Andrej Koležnik
Oblikovalec zvoka: Gašper Zidanič

Nastopajo:

Laček Bubiček – Lotos Vincenc Šparovec
Alte Bubiček – Viktorija Bencik Emeršič
Šracia – Iva Krajnc Bagola
Rašes – Jožef Ropoša
Velvecija – Lara Wolf
Cickeva – Mirjam Korbar
Baraguncel – Gašper Jarni
Popočenko – Tomo Tomšič
Profesro Kipernaj – Jaka Lah
Rozencvajgova – Mojca Funkl
Lihtenštajnova – Nina Rakovec
Angel Samuelov – Gal Oblak
Šahmendrina – Matic Lukšič
Pšošicja – Viktorija Bencik Emeršič

Prva slovenska uprizoritev


Vir: http://veza.sigledal.org/uprizoritev/zimska-poroka