Foto: Arhiv Spider
Foto: Arhiv Spider
Bulabanda, kakor ji rečejo na Curacau, rojstnem otoku Naomie Pieters, je mitološka zgodba o letečih Afričanih: zasužnjeni Afričani, ki so zavračali nečloveške razmere, v katerih so morali živeti, so verjeli, da lahko, če skočijo s točno določene pečine, poletijo nazaj v Zahodno Afriko. Pred skokom so se poslovili: Ne zbogom, ampak do naslednjič.
V svojem participatornem performansu nam Naomie ponudi sveče v obliki školjke, ki so jo evropski kolonizatorji uporabljali kot valuto v trgovini s sužnji. Školjke imajo tudi spiritualni pomen (blagostanje, varnost, plodnost, rodovitnost). V sveči so koščki 24-karatnega zlata, objekt pa predstavlja spravni dar in reparacijo za prednike. Ponujeni mir je edini način za zacelitev ran iz preteklosti.
Predstava je umetničin odziv na sliko Tribute of the colonies (Nicolaas van der Waay), ki krasi Zlato kočijo – ta je v lasti in uporabi nizozemske kraljeve družine. Po več letih protestov je zdaj Zlata kočija v Amsterdamskem muzeju, kasneje pa se bo kraljeva družina odločila, ali tam tudi ostane.
# končajmo kolonizacijo # sužnjelastniškim politikam ni konca # požreti bogate # mir prednikom
Glasba: Vernon Chatlein
Glasovi: iz zbirke Zikinzá
Kostumi: Daniel Bislik
V sodelovanju s: SNDO
Vir: http://veza.sigledal.org/uprizoritev/ayo-no-te-un-otro-biaha-ne-zbogom-ampak-do-naslednjic