"Če dolgo strmiš v brezno, brezno začne strmeti vate." Nietzsche
Pogled ni v očesu posameznika, pogled je zunaj njega. To je pogled drugega. Razumevanje sveta kot predstave, ki naj bi izhajala iz tega, kako vidim svet, in na to vezana ideja o samorefleksivni zavesti, ki naj bi tvorila jedro individualnosti, sta napačna. Subjekt nima trdne podlage, nima identitete – utemeljen je na manku. V trenutku samoprepoznanja v ogledalu in odtujitve skozi govorico subjekt izgubi tisto, česar nikoli ni imel: stvar samo. Vzpostavi se v trenutku izgube, kot vselej že iztrgan iz objektnega sveta. Tisto, kar subjektu manjka, je objekt, in prav ta izgubljeni objekt je tisto, okrog česar ves čas kroži njegova želja. Ker pa gre tu za objekt, ki je po definiciji izgubljeni objekt, želje, za razliko od potrebe, ni mogoče zadovoljiti. Kot taka je želja gonilna sila subjektivnosti. Ko subjekt spregovori, skozi njegovo izjavo govori želja: Che vuoi?
Drugi zavzame mesto objekta: drugi je drugi drugega. Odtujitev tako oblikuje intersubjektivnost kot nekaj preddanega, kot temeljno družbeno tkivo. V tem smislu intersubjektivnost pogojuje individualnost.
Erik Swyngedouw je to lacanovsko tezo nedavno usmeril v vprašanje, ali je nemara prav prakticiranje drugosti, družbene vezi, ki ne temelji na posedovanju (dobrin, identitete), temveč na manku, zmožno zlomiti neoliberalno ideologijo individualizacije kot privatizacije. V pogovoru želimo nadalje raziskati to vprašanje. Zanima nas, kaj pomeni pripoznati manko kot temeljno družbeno vez? Kaj pomeni deliti ne tistega, kar imaš, ampak tisto, kar ti manjka? Kaj to pomeni z vidika družbenega metabolizma in okoljskih vprašanj, z vidika od-rasti ter idej vzdržnosti, avtonomije in enakosti? Ali nam o tem vprašanju lahko kaj pove primerjava nekdanjih jugoslovanskih in sedanjih evropskih realnosti? Ali lahko pripoznanje manka kot temeljne družbene vezi mislimo iz radikalizacije življenjskih razmer, s katero se soočamo v zadnjem času?
Radikalni pogovori se odvijajo v javnem prostoru in želijo zaokrožiti med ljudmi. Nekaj vabljenih govorcev bo pripravilo svoje misli o izbrani temi, vsakdo pa je vabljen, da se pogovora aktivno udeleži. Ob kozarcu vina.
Kuratorka Festivala radikalnih pogovorov: dr. Bara Kolenc
Gostje: mag. Ajda Pistotnik, mag. Dino Manzoni, dr. Magdalena Germek, dr. Gal Kirn (TBA)
Vir: http://veza.sigledal.org/dogodek/radikalni-pogovori-2-e