Foto: Arhiv Spider
Foto: Arhiv Spider
Jurij pove: »Meni se (še vedno) zdi najbolj radikalno vprašanje: Kje smo zdaj? Tukaj, zdaj. Danes. Vsakršen fokus na prej(šnje leto) rezultira v primerjavi in podčrtavanju tistega, kar je prej bila neobremenjena izkušnja. Kontekst je drugačen. Preteklost pa ni nič več kot spomin in s tem tudi eden od gradnikov nas samih, tukaj zdaj.«
Tokrat se drugič v tej sestavi družijo plesalca, vokalistka in instrumentalist, ki improvizacije ne uporabljajo le kot metodo, ampak se z njo temeljito ukvarjajo. Podajo se v negotovost forme ter mogoče tokrat tudi druge vloge: tiho plesno in glasno zvočno telo, pa še radikalno telo glasu v polju improvizacije in uprizarjanja v potencialnem trenju. Toda to ni projekt s konceptom, pač pa improvizacija kot skupno komponiranje, ki se odvija skozi dialog med dvema performativnima medijema – glasbo in plesom. Kot tisto, ki pozdravlja napake, zdrse, odrske katastrofe.
Zveze želijo biti še naprej odprte, pretočne, izmakljive, neulovljive, neukrotljive, neopredeljive, neubesedljive ... vsebinsko, tematsko, konceptualno, formalno, produkcijsko, izvedbeno … Zveze so in niso ... brez veze … spet, nikdar enako.
# kje smo # tukaj zdaj # pazi, nov kontekst # morda nove vloge
Zasnova, koreografija, izvedba: Jurij Konjar, Loup Abramovici, Irena Z. Tomažin, Tomaž Grom
Producentka: Špela Trošt
Vir: http://veza.sigledal.org/uprizoritev/zveze-drugic