Domovina

Foto: Andrej Lamut

Ali naša telesa poganja kri ali mleko?
Ali himna ukroti naše telo v solzno stojo ali osvobodi v kolektivno gibanje?
Ali nas sploh lahko utišajo, če se s svojimi telesi upremo glasu gospodarja?
Kdaj krik postane klic?
Kdaj glas dobi pomen in kako zazveni onstran jezika?
Je drugi, na katerega se naslavljamo s svojimi kriki, oče zakona ali mati domovina?
Kako je mogoče med vsem slišanim odplesati nekaj nezaslišanega?

Na ta vprašanja odgovarja plesno-glasbena predstava Iztoka Kovača in Cathy Milliken Domovina.
Ko se zdi, da je svet sivega povprečja skrepenel v vsakdan, na čelu rudarskega rova pomežikne svetilka, črno-belo jutranje obzorje pa obarva rdeča zarja ...

»Glas je tista vez, ki pripenja jezik na telo, vendar je narava te vezi docela paradoksna: glas ne pripada ne enemu ne drugemu. (...) Glas je telesni projektil, ki se odlepi od telesa kot svojega vira, se od njega emancipira, a kljub temu ostaja nekaj telesnega.« (Mladen Dolar, O glasu, Analecta, str. 108)

Zasedba

Koncept: Iztok Kovač, Catherine Milliken
Glasbena kompozicija in realizacija: Catherine Milliken
Dodatna glasbena kompozicija in vokal: Michael Schiefel
Oblikovanje scenografije: Miran Mohar
Oblikovanje svetlobe: Jaka Šimenc
Kostumografija: Katarina Škaper (Atelje d.o.o.)
Glasba iz predstave Praznovanje, 2007: Drago Ivanuša
Montaža glasbe: Tomaž Grom
Artikulacija: Stojan Pelko
Vodja vaj EN-KNAP Group: Ana Štefanec Knez
Tehnični koordinator: Jaka Šimenc
Tehnična izvedba: tehnična ekipa Španskih borcev
Oblikovanje plakata: Neja Engelsberger
Fotografija in video: Andrej Lamut

Nastopajo: EN-KNAP Group (Mattia Cason, Luke Thomas Dunne, Katja Kolarič, Rada Kovačević, Carolina Alessandra Valentini, Tamás Tuza)

Glasbeniki: Katherine Philp – violončelo, Ellen Harrison – viola, Vanessa Tomlinson – vibraforn, Erik Griswold – prepariran klavir.

Vir: http://veza.sigledal.org/uprizoritev/domovina