Foto: Alípio Padilha
Gogolj je imel izjemen nos. Tako naj bi bil veličasten in gibljiv, da sta se konica njegovega nosu in spodnja ustnica lahko dotaknila, kot v poljubu. Zato ni naključje, da je zapisal veličastno zgodbo, Nos, ki je himna temu organu. Prav poseben je tudi nos francoskega pesnika Jacquesa Préverta.
Predstava, nadrealistična ekshibicija, polna nesmislov in referenc na populistično kulturo, navdihnjena s kičasto evrovizijsko estetiko s pridihom Rusije v sedemdesetih letih, nos vtakne marsikam. Še posebej v smrad trenutne svetovne politike …
Lutkovno gledališče A Tarumba je profesionalna portugalska gledališka skupina iz Lizbone, ki sta jo leta 1993 ustanovila Luís Vieira in Rute Ribeiro. Združuje umetnike različnih umetniških področij: gledališča, kina, kiparstva, plesa … Isto leto je bil zasnovan tudi mednarodni festival animiranih form FIMFA Lx, ki je leta 201o prejel nagrado portugalskega združenja gledaliških kritikov. Z različnimi delavnicami in ustvarjanjem lastne produkcije krojijo umetniške standarde na področju lutkovne umetnosti na portugalskem. S svojimi predstavami in instalacijami vedno znova preizprašujejo sodobne oblike lutkarstva.
Avtorja koncepta in likovne podobe, režiserja in izvajalca: Luís Vieira, Rute Ribeiro
Priredba in avtorica besedila: Rute Ribeiro
Izvršna producentka: Daniela Matos
Vir: http://veza.sigledal.org/uprizoritev/to-ni-gogoljev-nos-lahko-bi-pa-bil-s-scepcem-pridiha-jacquesa-preverta