Foto: Oblikovanje fotografije: MB
Plesna uprizoritev
Foto: Oblikovanje fotografije: MB
V času, ko je vse zastalo, je postal studio ustvarjalk večkrat gozd, v katerem so mehčale stik med sabo in naravo. V tokratni predstavitveni fazi se iz gozda selijo v drugačen prostor, v prostor neživih oblik. Avtorice zanima potek kemičnih reakcij, do katerih pride, ko se ta dva prostora stakneta. Zapišejo: "Skozi naša telesa oder postaja prostor spominjanja bivanja z živim, z mnogoterim, ki prepoji telo in čute v trenutku, ko vstopimo v gozd. Kako pristati, kako pristanek zmehčati, kako dovoliti, da stvari, ki so pristale v nas, najdejo pot do gledalca? Plodna srečanja in globoka poslušanja spreminjajo. Veselimo se odkrivanja, kaj živega – gozdno telesnega bo še vedno pronicalo skozi nas."
Anja Bornšek je plesalka, pedagoginja, ustvarjalka in mojstrica metode Body-Mind Centering. Diplomirala je iz sodobnega plesa na Salzburški plesni akademiji SEAD, opravila certificiran študij somatske metode Body-Mind Centering in končala magistrski študij pedagogike sodobnega plesa na frankfurtski univerzi HfMDK. Zanimajo jo gib in prisotnost, ki izhaja iz uglaševanja med senzornim, fizičnim, energetskim in miselnim telesom, ter kompozicija, ki vznikna iz mnogoterih odnosov med zaznavo in reakcijo. Poučuje pretežno skozi spekter izkustvene anatomije in somatike, svoje delo pa razvija z metodologijo izkustveno-gibalnih raziskav ter improvizacije. Poučuje na Akademiji za ples v Zagrebu, na magistrskem programu "pedagogika sodobnega plesa" na HfMDK v Frankfurtu, v Tanzhaus NRW v Düsseldorfu itd. Zadnjih pet let tudi razvija in poučuje format za publiko Physical Introduction, s katerim raziskuje način bolj zavestne povezave med telesnostjo in percepcijo ter s tem intimnejše relacije med umetniškim delom in gledalcem.
Barbara Kanc, plesalka, plesna pedagoginja, performerka, koreografinja in kofetarica. Plesno se je izobraževala na Umetniški gimnaziji za sodobni ples v Ljubljani, za tem pa diplomirala na Konzervatoriju za ples Trinity Laban v Londonu. Po končanem študiju je prejela nagrado Simone Michelle za izjemne dosežke v koreografiji v letih 2006/2007. Zadnja leta je na uprizoritvenem polju sodelovala s številnimi koreografinjami, koreografi in režiserji. Od leta 2004 deluje tudi na področju zgodovinskih plesov. Že dobro desetletje otroke in mladostnike poučuje ustvarjalni in sodobni ples ter z njimi ustvarja plesne predstave in miniature, ki jih predstavlja na plesnih revijah in plesnem tekmovanju Opus. V Lutkovnem gledališču Ljubljana trenutno vodi otroške plesne delavnice.
Tina Valentan je diplomirala na amsterdamski Akademiji za ples in gledališče (SNDO). Njena koreografska specialiteta so solistični avtorski projekti (Ko luna raste, Kalipso, Točka osi). Plesno-performersko so jo najbolj zaznamovala sodelovanja s Snježano Premuš, z Milanom Tomášikom in Matejo Bučar ter enoletno burleskanje s skupino Feminalz. Ključni del njene redne psihofizične prakse je vezan na metodo Body-Mind Centering, ki ji med drugim ponuja vhod v nepredvidljive, maksimalno pozorne in večdimenzionalne odrske prezence. Stik z vzgojno-izobraževalnimi pobudami že vrsto let ohranja pri JSKD-ju kot regijska selektorica, v zadnjih dveh letih pa v okviru projekta SKUM. V naslednjem letu bo sokurirala Neformo. Je prejemnica nagrade Ksenije Hribar 2017 za plesalko/performerko.
Oblikovanje zvoka: beepblip
Avtorsko oblikovanje svetlobe: David Cvelbar
Dramaturška svetovalka: Katja Legin
Zvočni tehnik: Jure Vlahovič
Izvršna produkcija: Mojca Kasjak
Vir: http://veza.sigledal.org/uprizoritev/oci-ki-letijo