foto Žiga Koritnik
foto Žiga Koritnik
Vito Taufer ima za seboj že dolgo, razburljivo in pomembno režisersko pot, in kar nenavadno se zdi, da se doslej še nikoli ni soočil s Cankarjem.
Janko Kos ugotavlja, da ima Cankarjevo Pohujšanje mnoge prvine ljudske igre, prek tega pa tudi tradicionalne vaške zgodbe, toda tradicionalni motivi imajo v tej drami novoromantični pridih; taka sta tudi razbojniški umetnik Peter in Jacinta kot prispodoba avtonomne umetniške ustvarjalnosti.
Vito Taufer Pohujšanje vidi predvsem kot univerzalno, brezčasno pravljico, kot nesramen in neotesan buffo.
Dramaturgija: Nebojša Pop-Tasić, Tomaž Toporišič
Glasba: Andrej Goričar
Kostumografija: Barbara Stupica
Scenografija: Viktor Bernik
Koreografija: Gregor Luštek, Rosana Hribar
Lektorica: Mateja Dermelj
Asistentka dramaturgije: Anita Volčanjšek
Vodja predstave: Janez Pavlovčič
Nastopajo:
Blaž Šef – Krištof Kobar, imenovan Peter
Uroš Kaurin – Jacinta
Dario Varga – Župan
Ivan Godnič – Županja
Ivan Peternelj – Dacar
Matej Recer – Dacarka
Marko Mlačnik – Ekspeditorica
Matija Vastl – Učitelj Šviligoj
Sandi Pavlin k. g. – Notar
Željko Hrs – Štacunar
Robert Prebil – Štacunarka
Boris Kos – Cerkovnik
Uroš Maček – Popotnik
Janja Majzelj – Zlodej
Priporočena starost: 15+
Vir: http://veza.sigledal.org/uprizoritev/pohujsanje-v-dolini-sentflorjanski