Foto: Jaka Varmuž
Foto: Jaka Varmuž
Senčna predstava.
»Slišim ga, dedek, slišim ga …« odvrne Toni, ko ga dedek pozove, da zapre oči in prisluhne dihanju češnjevega drevesa. Toni sliši šelestenje listov, ki jih premika veter, sliši ječanje vej, ptičje petje, sliši življenje ...
Z metaforo o češnjevem drevesu, ki je bilo posajeno ob rojstvu njegove mame, zdaj odrasli Toni pripoveduje tankočutno zgodbo o življenju. Stare fotografije obudijo podobe njegovega otroštva in spomine na najlepša poletja, ki jih je preživljal z nenavadnim dedkom, s katerim sta uganjala norčije, plezala po drevesih in prijateljevala z gosmi. Na čas njune globoke povezanosti, ko ga je dedek seznanjal z lepotami narave in življenja ter z njuno cikličnostjo in skrivnostnostjo. Skozi otroški pogled se vrstijo duhovite in srčne prigode vseh razsežnosti, ki nežno razpirajo tudi težjo plat sveta in paleto čustev, ki jih ta s seboj prinaša.
Nekega dne pa se mestne oblasti odločijo, da bodo češnjevo drevo posekale, ker ovira gradnjo nove ceste. Bo Toni dovolil, da pade nekaj tako mogočnega, kar presega zgolj eno človeško življenje in znotraj česar so ujeti vsi njegovi najlepši spomini?
Zgodba o družinskih vezeh, medgeneracijskih stikih, življenju in minevanju nas spominja na to, da so čudeži blizu, če le odpremo srce. Čudenje, radovednost in otroška iskrenost se lahko najdejo v vseh generacijah in tudi v samem dihu češnjevega drevesa.
Delo Moj dedek je bil češnjevo drevo (Mio nonno era un ciliegio, 1997) italijanske avtorice Angele Nanetti je bilo prevedeno v več kot 23 jezikov in je prejelo več literarnih nagrad. Gledališka priredba v režiji italijanskega režiserja Fabrizia Montecchija in adaptaciji z Enrico Carini pa sublimnost in čutnost prevede v subtilno senčno predstavo.
Na Zemlji so trije trilijoni dreves, nepredstavljivo veliko. Žal pa na leto posekamo kar 900 milijonov dreves, kar je približno dva milijona in pol na dan. Vedno glasnejša so naravovarstvena in ekološka gibanja, ki poudarjajo pomen dreves za naš planet in spodbujajo alternativne načine življenja, proizvodnje in uporabe materialov, ki ne bi bili tako invazivni do planeta in bi ponujali možnost trajnostnega razvoja v sožitju z naravo.
Ekološko dejanje je tudi na novo posajeno drevo ob rojstvu otroka, ki bo raslo skupaj z njim, ga spominjalo na mladost in na tistega, ki je drevo posadil zanj, tudi ko te osebe ne bo več. V Italiji je ta tradicija veliko bolj razširjena kot pri nas in za občine z več kot 15.000 prebivalci celo z zakonom obvezujoča. Ob vsakem rojstvu ali posvojitvi otroka je občina v roku pol leta dolžna poskrbeti in financirati sajenje novega drevesa, s čimer želijo poskrbeti za več urbanih zelenih površin.
Sledimo tej zgodbi in zgledu sosedov – ohranjajmo staro tradicijo, skrbimo za okolje in sadimo svoja majcena drevesa življenja.
Režiser Fabrizio Montecchi se je rodil leta 1960 v Italiji, kjer je študiral scenografijo in arhitekturo. V času študija arhitekture v Benetkah se je priključil gledališki skupini Teatro Gioco Vita iz Piacenze, kjer je danes umetniški vodja, in se uveljavil kot eden najpomembnejših režiserjev senčnega gledališča na svetu. Kot režiser in scenograf je sodeloval s številnimi pomembnimi gledališči v Italiji (milanska Scala, La Fenice v Benetkah, Opera v Rimu, Veronska arena) in po svetu. Njegove predstave so pogosto povabljene na ugledne mednarodne festivale, za svoje delo pa je prejel že več nagrad. V Lutkovnem gledališču Ljubljana (LGL) je leta 2014 režiral uspešno predstavo Wolfa Erlbrucha Račka, smrt in tulipan, ki je na številnih gostovanjih po svetu dobila dvanajst nagrad, leta 2017 pa predstavo Virginja Wolf. Montecchi predava na številnih delavnicah in mednarodnih gledaliških šolah.
Avtor adaptacije, scenograf: Fabrizio Montecchi
Soavtorica adaptacije: Enrica Carini
Prevajalka: Veronika Simoniti
Avtor likovne podobe: Damjan Stepančič
Dramaturginja: Tjaša Bertoncelj
Avtor glasbe: Mitja Vrhovnik Smrekar
Izdelava senčnih lutk: Federica Ferrari, Agnese Meroni
Lektorica: Maja Cerar
Asistentka dramaturgije (študijsko): Brina Jenček
Asistentka scenografije (študijsko): Katarina Tadina
Nastopajo: Martina Maurič Lazar, Brane Vižintin, Matevž Müller
Priporočena starost: 5+
Vir: http://veza.sigledal.org/uprizoritev/moj-dedek-je-bil-cesnjevo-drevo