Foto: Damjan Švarc
Foto: Damjan Švarc
Najslavnejša ljubezenska zgodba vseh časov Romeo in Julija je hkrati tudi ena največkrat uprizarjanih tragedij velikega angleškega barda. V tragedijo iz leta 1593, kjer je Shakespeare po svoje predelal, nadgradil in razširil znano zgodbo, je vnesel pomemben odmik od poprej znane moralitete, ki pošilja smrt kot kazen za neubogljiva in zaletava mlada zaljubljenca.
Družba, v kateri živita, narekuje nujno usodo (kot v primeru resnične zgodbe iz jugoslovanske vojne o Romeu in Juliji iz Sarajeva). Družbo, ki ju vsaka na svojih okopih predstavljata njuni družini, prepojeni z medsebojnim sovraštvom. Juliji, ki je pripravljena za svojo ljubezen pri rosnih 13 letih poseči na sam smrtni rob, spodrsne v času – zbudi se prepozno ali Romeo pride prehitro. Kdaj bo družino/družbo/državo dohitelo spoznanje, da sovraštvo ne more roditi ne sprave ne miru? Sta mrtva mladostnika na pragu samostojnega življenja lahko razlog ali pa vzrok za razmislek o tem, da se je iz globokega blata mogoče rešiti samo tako, da bomo nekega dne, ob nekem dogodku, mogoče ob še eni nepotrebni smrti, rekli: “Dovolj!” Kdo se še spomni vzroka za sovraštvo med Montegi in Capuleti (niti Shakespeare se ga ni)? Mladih generacij ne zanimajo več zamere dedov in očetov. Romeo in Julija sta (lahko) začetnika nove dobe, čeprav umreta v “igri med dvema ognjema”.
V Drami SNG Maribor je bila ta slovita tragedija na sporedu samo dvakrat; prvič leta 1929 in drugič leta 1951. Režiser in umetniški direktor Drame SNG Maribor Aleksandar Popovski se je zato odločil, da jo po 69 letih ponovno uvrsti na repertoar: “Pol leta nazaj sem med razmišljanjem o Romeu in Juliji poslušal pesem Love will tear us apart skupine Joy Division. Minilo je nekaj mesecev in imel sem vaje na Zoomu, aplikaciji za pogovore prek interneta. Pogovarjali smo se o poljubu Romea in Julije, o poljubu v prvem dejanju. Objem, dotik, poljub, spet objem. Kot nek ritem v pesmi, sedemosminski takt. Ena dva tri, ena dva tri … in dve družini, ki poskušata vreči to pesem iz ritma. Mimogrede – veste, kaj je razlog, da Romeo ne dobi pisma, v katerem Fra Lorenzo piše o načrtu z Julijo? Kuga v Mantovi. Zgodovina se ponavlja v svoji najslabši različici. A hkrati se skozi zgodovino ponavlja tudi ljubezen. Romeo in Julija sta ostala v objemu. Mi bomo tudi. Nič nas ne more razdvojiti!”
*Predstava vsebuje prizore golote.
Dramaturginja: Nina Kuclar Stiković
Prevajalec: Srečko Fišer
Avtorja priredbe: Aleksandar Popovski in Nina Kuclar Stiković
Scenograf: Sven Jonke (NUMEN)
Kostumografinja: Jelena Proković
Skladatelj: Marjan Nečak
Oblikovalec svetlobe: Aleksandar Popovski
Asistent režije: Luka Marcen
Lektorica: Mojca Marič
Asistentka kostumografije: Nina Čehovin
Asistent scenografije: Matic Gselman
Nastopajo:
Julija – Julija Klavžar
Romeo – Žan Koprivnik
Pestunja – Ksenija Mišič, Mateja Pucko
Pater Lorenzo – Vladimir Vlaškalić
Capulet – Kristijan Ostanek
Capuletova – Maša Žilavec
Tybalt – Matevž Biber
Paris – Vojko Belšak
Monteg – Nejc Ropret
Montegova – Mojca Simonič
Benvolio – Petja Labović, Matija Stipanič
Mercutio – Blaž Dolenc
Knez – Davor Herga
Eva Kraš
Mateja Pucko
Mirjana Šajinović
Vir: http://veza.sigledal.org/uprizoritev/romeo-in-julija-9