Figa

Foto: Peter Uhan / Arhiv SNG Drama Ljubljana

Figa, tretji v vrsti izjemno uspešnih in nagrajevanih romanov Gorana Vojnovića, obravnava širok razpon tem, ki ponujajo kompleksen vpogled v zgodovinske in družbene okoliščine življenja več generacij družine, živeče na kulturno in politično prepišnem Balkanu. Leitmotiv in sprožilec zgodbe je izguba: Jadran ob dedkovi smrti in sumu samomora začuti potrebo po temeljitejšem raziskovanju družinske zgodovine, po osmišljanju in prevrednotenju spominov ter lastne benigne sedanjosti. Roman – napisan v izrazito bogatem jeziku, ki prehaja od sočnega jugoslovanskega besednjaka do skoraj filozofsko-poetičnih molovskih tonov – tako razgalja Safetov izbris iz registra stalnega prebivalstva Slovenije, Janino demenco in Aleksandrovo spopadanje z izgubo žene, Vesnino soočanje z moževim nenadnim odhodom, Jadranov konformizem in izgubljene ideale, Anjin privilegirani družinski pedigre itn. Glavna silnica, ki naelektruje fragmentarno strukturo – s preskoki v času in prostoru, ki geografsko sežejo vse do Egipta, časovno pa do obdobja pred drugo svetovno vojno – pa je ljubezen. Tako je Figa tudi zgodba o (ljubezenskih) odnosih, o podedovanih strahovih in hrepenenjih.

Glavna oseba Jadran Dizdar poskuša s ponovnim premišljanjem in dopolnjevanjem vrzeli v družinski spominski banki razumeti (prostovoljne) odhode ljudi, ki so mu ljubi. Zavoljo občutka tujstva, ki mu je položen takorekoč v zibelko, se trudi formulirati svojo identiteto tudi z besedami. Tovrstna »manipulacija«, ki jo v romanopisju ponuja prvoosebni pripovedovalec, je gledališko izjemno potentna in zanimiva. Okostje predstave tako vznika iz raziskovanja principa naratorstva in subjektivnega pogleda, ki povezuje situacijske dialoške prizore in monologe. Dramatizacija sicer sledi avtorjevi asociativni logiki nizanja prizorov, a le-te na novo organizira in osmisli. Osrednje vprašanje romana o identiteti in vlogah, ki jih igramo (pred drugimi in pred sabo), pa na gledališkem odru zaživi v vsej svoji kompleksnosti in metaforiki.

- Simona Hamer

Zasedba

Avtorica dramatizacije: Simona Hamer
Odrska priredba: Luka Martin Škof in igralci
Dramaturginja: Darja Dominkuš
Scenograf in avtor videoposnetka: Miha Knific
Kostumografinja: Urška Recer
Avtor glasbe, izbora glasbe, in aranžmajev ter korepetitor: Ivan Mijačević
Oblikovalec svetlobe: Metod Novak
Lektorica: Tatjana Stanič
Svetovalec za bosanščino, hrvaščino in srbščino: Benjamin Krnetić

Nastopajo:

Benjamin Krnetić – Jadran Dizdar
Tina Vrbnjak – Anja Černjak
Pia Zemljič – Vesna Benedejčič
Uroš Fürst – Safet Dizdar
Janez Škof – Aleksandar Đorđević
Maja Sever – Jana Benedejčič
Boris Mihalj – Dane
Saša Mihelčič – Maja
Barbara Žefran – Stanka Černjak
Vojko Zidar – Miro Černjak, Tovariš Mahnič
Valter Dragan – Mrliški oglednik, Komisar Marjanović, Policist, Uniformiranec, Zdravnik
Zvezdana Mlakar – Medicinska sestra, Eva Terčon

Vloge v videoposnetku:

Saša Tabaković – Domen
Sabina Kogovšek – Jera
Eva Jesenovec – Tadeja
Iva Babić – Špela
Luka Martin Škof – Pogrebnik

Krstna uprizoritev dramatizacije

Vir: http://veza.sigledal.org/uprizoritev/figa