Foto: Marilyn de Polignac
Foto: Marilyn de Polignac
Il Triello, porojen iz želje, da se med glasbenikom in plesalcem najde skupno točko delovanja, namesto da se poudarja individualno virtuoznost, ni niti koreografsko niti zvočno delo. Lisa Biscaro Balle, Thaïs Weishaupt in Tom Goemare se srečujejo brez vnaprej domišljene ideje ali vnaprej določene metodologije, temveč razumejo srečanje med sabo kot samo izhodišče svojih raziskav. Nujnost horizontalnega delovanja je tisto, kar jih spaja in kar predstavlja antihierarhičen in antidisciplinatoren odnos. Z drugimi besedami: njihovo srečanje je samo po sebi do potankosti zgrajena skupna točka delovanja. Njihova konceptualna in performativna postavitev se vrti okrog ene same konkretne akcije, ki omogoči direktno interakcijo, bližino med izvajalci in nastanek soodvisnosti. Njihov moto je zmešnjava: »Ta predstava, pa naj govori o disciplinah ali vsebuje satirično/resno noto, beži stran od možnosti identificiranja, kategoriziranja. Javnosti želimo preprečiti, da bi se opirala na eno samo interpretacijo. Namesto tega jo vabimo, naj preizpraša svojo lastno percepcijo.«
Izvedba: Tom Goemare, Thais Weishaupt
Glasba: Ennio Morricone - Il triello (Grdi, umazani, zli)
Podpora: Višji inštitut za umetnost v Toulouseu (rezidenca in štipendija)
Vir: http://veza.sigledal.org/uprizoritev/il-triello