Sedem vprašanj o sreči

Produkcija: Lutkovno gledališče Ljubljana, Slovensko mladinsko gledališče


Foto: Jaka Varmuž

Gledališko potovanje po motivih Modre ptice Mauricea Maeterlincka

Sedem vprašanj o sreči ne postavlja vprašanj in tudi ne ponuja odgovorov, omogoča pa, da si na domišljijskem potovanju skozi sedem gledaliških dežel vprašanja zastavimo sami in si, če hočemo, nanje sami tudi odgovorimo.

Ustvarjalci so kot izhodišče za ustvarjalni proces vzeli Maeterlinckovo Modro ptico, zgodbo o arhetipskem potovanju v iskanju sreče. Po premieri v Moskovskem umetniškem gledališču v režiji Konstantina Sergejeviča Stanislavskega (1908) in na Broadwayu (1910) je doživela vrsto izvedb, priredb za radio, več filmov in TV-serijo. Po uspehu, ki ga je igra imela, je nastal otroški roman The Blue Bird for Children, ki ga je Maurice Maeterlinck napisal z Georgette Leblanc. V Lutkovnem gledališču Ljubljana je bila uprizoritev Sinje ptice (1964) v režiji Jožeta Pengova eden od vrhuncev tedanjega marionetnega odra. Likovno podobo predstave je ustvaril slikar France Mihelič, za glasbo pa je poskrbel skladatelj Uroš Krek.

Skozi zgodbo o iskanju modre ptice ustvarjalci predstave Sedem vprašanj o sreči pišejo lastno, osebno in družbeno zgodbo o družini, nasilju, spominu, sanjah, smrti, radostih, ljubezni, prihodnosti, slovesu, smislu.

Sedem vprašanj o sreči je predstava o gledaliških prostorih. V tokratnem vnovičnem sodelovanju režiserja s scenografom Brankom Hojnikom – skupaj sta v zadnjih letih ustvarjala tudi v Rusiji in na Norveškem – je (znova) prav posebna pozornost posvečena prostoru kot mestu domišljije.

Sedem vprašanj o sreči je dolgo gledališko potovanje, predstava o predstavi, zgodba o zgodbi, po svoje nadaljevanje ustvarjalnega procesa, ki se je z delom ekipe začel pri uprizoritvi še ni naslova. Janežič je sicer v zadnjih letih v različnih državah ustvaril več nenavadno dolgih predstav, ki skušajo z dekonstrukcijo gledališča poudariti njegovo čudežnost ter v ospredje postavljajo skupnost, udeleženo v dogodku.

Glede na sodobno obsedenost s srečo ni odveč omeniti, da otroka modre ptice, takšne, ki preživi na svetlobi dneva, v zgodbi nikoli ne najdeta. Kar pa ne pomeni, da ne doživita in ne preživita ogromno (morda kar vse življenje?) in da se na poti zaradi vsega, kar srečata, ne spremenita – s tem pa se spremeni tudi njun pogled na svet, v katerega se po sanjskem življenju vrneta. Z drugimi besedami: ni rečeno, da sreče ne najdeta. Vendar ne smemo pozabiti, da se modre ptice nista odpravila iskat zaradi sebe …

Zasedba

Režiser in dramaturg: Tomi Janežič
Besedila: ustvarjalci predstave
Scenograf in avtor likovne podobe lutk: Branko Hojnik
Kostumografka: Marina Sremac
Asistenti režiserja in dramaturga: Tjaša Črnigoj, Mirjana Medojević, Daniel Day Škufca
Asistenti scenografa: Nina Rojc, Aleksander Vujović, Liza Privšek
Izbor glasbe: ustvarjalci predstave
Oblikovalci svetlobe: Tomi Janežič, Branko Hojnik, Maša Avsec
Oblikovalci zvoka: Tomi Janežič, Sven Horvat, Luka Bernetič
Svetovalka za jezik: Mateja Dermelj
Oblikovalki maske: Marina Sremac, Nina Jordanovski

Igrajo: Lovro Finžgar, Tomi Janežič k. g., Nataša Keser k. g., Sonja Kononenko, Boris Kos, Maja Kunšič, Jure Lajovic, Iztok Lužar, Gašper Malnar, Anja Novak, Matej Recer, Nina Skrbinšek, Daniel Day Škufca k. g., Matija Vastl


Vir: http://veza.sigledal.org/uprizoritev/sinja-ptica