Foto: Peter Giodani
Foto: Peter Giodani
Ko kralj izve za skrivno zvezo svoje lepe, pametne in nadarjene petnajstletne hčere, zvezo prekine, mladeniča izžene in začne iskati primernega snubca. Tedaj pa se, tako gre glas, v princeso naseli duh na poročno noč posiljene in umorjene prednice, ki zahteva maščevanje. Princesa se umakne v visoko trdnjavo, do koder spelje smrtonosno pot, na začetek katere kot neustavljivo vabo za snubce postavi svoj avtoportret, na konec pa uganko. Ko pade že štirideset glav, neke nevihtne noči v trdnjavo prikobaca drobna deklica, ovita le v zloglasni portret. Princesa v tem čudežu prepozna spravno dejanje prednice in ustavi morijo, oče pa ji dovoli, da na majhnem koščku kraljestva, ki obdaja trdnjavo, zavlada po svoje. Življenje posveti skrbi za zapuščene otroke in pritepence z vseh vetrov, njeno drobno kraljestvo na stičišču kultur pa kmalu postane znanstveno in umetniško središče tedanje ojkumene.
Zgodba mjuzikla se začne petindvajset let pozneje, ko se ob vznožju trdnjave spet čudežno pojavi njen avtoportret, z njim pa skrivnostni tujec, enainštirideseti snubec. Ostarelemu očetu, ki preko posinovljencev svojega neambicioznega sina že dalj časa spletkari za vrnitev hčerinega ozemlja pod svojo oblast, dogodek prekriža načrte, v življenje princese, zdaj zrele vladarice, in njenega kraljestva, varovank, varovancev in ljudstva pa vnese negotovost, strah in dvom – o preteklosti, sedanjosti in prihodnosti.
Najstarejšo literarno obdelavo motiva neustavljivo privlačne princese, ki snubcem zastavlja uganke, najdemo v perzijskem epu iz 12. stoletja Haft paikar (Sedem portretov) sufijskega mojstra Nizamija iz Ganje. Na zahodu so motiv obdelovali zlasti gledališki in glasbeni ustvarjalci, denimo Gozzi, Schiller, Puccini in Brecht, pri nas pa Herbert Grün in, po naročilu Mestnega gledališča ljubljanskega, tudi Jera Ivanc, ki se svobodno sprehaja po omenjenih obdelavah in v sodelovanju s komponistom Larnom Poličem Zdravičem ustvarja glasbeno igro z elementi pravljice, tragedije in komedije o ljubezni, časti, izdajstvu in pohlepu, predvsem pa o tem, kaj pomeni biti človek.
Avtor glasbe: Laren Polič Zdravič
Dramaturginja: Eva Mahkovic
Scenograf: Niko Novak
Kostumografka: Bjanka Adžić Ursulov
Koreografka: Maja Delak
Lektor: Martin Vrtačnik
Oblikovalec svetlobe: Boštjan Kos
Asistentka avtorja glasbe: Manca Trampuš
Ssistentka koreografke: Veronika Valdes
Asistentka korepetitorja: Ana Erčulj
Nastopajo:
Viktorija Bencik Emeršič – Turandot
Mirjam Korbar – Kraljica mati
Tina Potočnik Vrhovnik – Ling
Gregor Gruden – Kalaf
Karin Komljanec – Rabelj
Filip Samobor – Zbor
Neža Blažič k. g. in Veronika Valdes k. g. – Gargolji
Boris Kerč/Jure Henigman – Prvi angel
Nataša Tič Ralijan – Drugi angel
Lara Wolf – Mlada Turandot
Voranc Boh k. g. – Mladi Kalaf
Glasbo izvajajo na posnetkih: Dejan Gregorič (violina), Barbara Gradišek (violončelo), Manca Trampuš (vokal), Laren Polič Zdravič (klaviature in kitara)
Mastering: Matej Gobec, The Cosmosonic Studios
Krstna uprizoritev
Vir: http://veza.sigledal.org/uprizoritev/turandot-1