Foto: Peter Uhan / SNG Nova Gorica
Foto: Peter Uhan / SNG Nova Gorica
Stari stiskač Ebenezer Scrooge, ki nikoli ne praznuje božiča, z bevskanjem na svojega vdanega uradnika in dobrovoljnega nečaka zajedljivo naznani, da tudi tokrat nima nikakršnega namena, da bi se veselil praznikov. Toda na samotni božični večer ga obišče duh njegovega pokojnega družabnika Jacoba Marleyja, ki mora za kazen, ker je bil prav tak stiskač kot on, v onstranstvu za seboj vleči težke verige. Scrooge in Marley sta že zelo mlada osnovala skupno podjetje, nato pa se vse življenje gnala izključno za zaslužkom; nikoli jima ni bilo mar ne za reveže ne za družino. Vendar ima Scrooge še čas, da to popravi, saj mu Marleyjev duh napove, da ga bodo obiskali še trije duhovi, duh preteklosti, sedanjosti in prihodnosti. Svetuje mu, naj stori, kar mu bodo naročili, da ne bo tudi on po smrti obsojen na vleko verig ... In res, Scrooge se na božično jutro prebudi prerojen! Nekateri meščani so sicer skeptični do njegove spreobrnitve, a on se nanje ne ozira, saj je spoznal: sreča je v tem, da bogastvo deliš z drugimi.
Charles Dickens, veliki angleški romanopisec, je s klasično novelo Božična zgodba ustvaril eno svojih najpomembnejših del in enega od božičnih mitov moderne literature. Prvič jo je natisnil sam leta 1843, takoj pa je postala uspešnica in skorajda obvezno čtivo za več generacij ne le v Angliji, temveč po vsem svetu. To je prva zgodba v zgodovini, ki se dogaja kot potovanje skozi čas, in ena najbolj priljubljenih o duhovih sploh. V bistvu govori o tem, kako se človek s pokoro in trdno voljo lahko spreobrne.
Danes je zgodba svojevrstnen fenomen, ki ga v predprazničnem času tradicionalno obujajo povsod po svetu; po njej je posnetih več kot petdeset filmskih priredb in risank, večkrat so jo natisnili tudi pri nas, vsako leto si je mogoče v ljubljanski Operi ogledati balet po Dickensovi predlogi. V SNG Nova Gorica jo je režirala Ivana Djilas, ki mnoge svoje uprizoritve nameni tako otrokom kot odraslim in jih uprizori v duhu inovativnega glasbenega gledališča.
Prevajalka: Ana Duša
Asistent režiserke: Marko Bratuš
Lektor: Srečko Fišer
Skladatelj: Boštjan Gombač
Avtorji glasbenih priredb*: Joži Šalej, Boštjan Gombač, Blaž Celarec
Scenografinja ter oblikovalka lutk in rekvizitov: Barbara Stupica
Oblikovalka konstrukcije mobilnega kostuma: Barbara Stupica
Lutkovna tehnologinja in svetovalka za animacijo: Barbara Bulatović
Kostumografinja: Jelena Proković
Oblikovalka maske: Tina Prpar
Oblikovalec svetlobe: Jaka Varmuž
Oblikovalec zvoka: Stojan Nemec
Asistentka lektorja: Anja Pišot
Asistentka kostumografinje: Katarina Šavs
*V predstavi so uporabljeni motivi slovenskih in angleških ljudskih božičnih pesmi ter Johanna Sebastiana Bacha, Franza Gruberja in Leopolda Belarja.
Nastopajo:
Ebenezer, Scrooge – Radoš Bolčina k. g.
Uradnik, Mama Fezziwig, Duh sedanjosti, Gospa Dilber – Ana Facchini k. g.
Bob Cratchit, Tom, Stari Fezziwig, Debeli poslovnež – Peter Harl k. g.
Uradnik, Duh preteklosti, Belinda, Debeli poslovnež – Patrizia Jurinčič Finžgar k. g., Lara Fortuna k. g.
Marley, Harry, Mladi Scrooge, Peter Cratchit, Duh prihodnosti – Jure Kopušar k. g.
Fred, Dick, Stari Joe – Matija Rupel k. g., Romeo Grebenšek k. g.
Tolsti gospod, Sestra, Fredova žena, Bogataš – Marjuta Slamič k. g.
Uradnik, Gospodična Fezziwig, kasneje Belle Wilkins, Gospa Cratchit – Urška Taufer k. g.
Tolsti gospod, Fantek, Mali Scrooge, Tim Cratchit, Bogataš – Andrej Zalesjak k. g.
Glasbenika – Blaž Celarec k. g., Joži Šalej k. g.
Prva slovenska uprizoritev
Priporočena starost: 12+
Vir: http://veza.sigledal.org/uprizoritev/bozicna-pesem